V sklopu razprav je svoja stališča predstavil tudi Bogdan Kronovšek, direktor Termo-tehnike, ki je bilo edino na javno obravnavo povabljeno podjetje. Povedal je, da toplotne črpalke postajajo v Evropi čedalje pomembnejše in priznano orodje za uresničitev evropske okoljske in energetske politike na področju ogrevanja in hlajenja. To potrjuje tudi dejstvo, da so toplotne črpalke po informacijah EHPA edino področje, ki beleži rast in ga veliko članic Evropske unije vključuje v svoje energetske koncepte kot pomemben dejavnik za dosego okoljskih ciljev. Po njegovih besedah si ni moč predstavljati, da toplotne črpalke ne bi imele pomembne vloge v slovenskem energetskem konceptu na področju ogrevanja in hlajenja, saj izpolnjujejo vse temeljne cilje EZ-1.

Konkurenčna, varna, zanesljiva in dostopna oskrba

Glavni namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Toplotne črpalke so trenutno med najbolj konkurenčnimi ali celo najbolj konkurenčne naprave za ogrevanje in hlajenje, saj pri delovanju pridobijo tudi do 80 odstotkov energije iz okolice (zemlje, zraka, vode, odpadne toplote industrije), drugo pa pomeni električna energija, ki je proizvedena doma in pri proizvodnji katere imamo tudi največji nadzor nad emisijami. Faktor pretvorbe primarne energije je pri povprečni toplotni črpalki z letnim izkoristkom 3,5 kar 0,7 medtem ko je pri plinu 1,1 in pri daljinskem ogrevanju 1,2.

Toplotne črpalke so najvarnejše naprave, zanesljive in dostopne tako z vidika posameznega uporabnika kot širšega vidika, saj je za njihov pogon v večini primerov potrebna električna energija slovenske proizvodnje. Tako sploh ni možnosti, da bi nekdo od zunaj vplival na oskrbo, izsiljeval ali samovoljno prekinil dobavo, kar na primer na področju oskrbe s plinom kažejo vsakoletne grožnje in bojazni.

Dolgoletna tradicija proizvodnje toplotnih črpalk

V Sloveniji imamo močno proizvodnjo toplotnih črpalk z več kot štiridesetletno tradicijo, zato ima njihova uporaba velik vpliv na trajnostni razvoj kar z dveh vidikov. Prvi je lastna ali slovenska proizvodnja naprav in s tem širitev delovnih mest, znanja, razvoja. Tako je domačim proizvajalcem omogočena tudi močnejša pozicija pri izvozu. Drugi vidik pa je, kot rečeno, poraba električne energije, katere proizvodnja in distribucija je popolnoma domača.

Ob uresničevanju načrta povečevanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije v prihodnjih letih bo tudi uporaba že vseh inštaliranih toplotnih črpalk vsako leto učinkovitejša glede na primarno energijo. Uporaba toplotnih črpalk namreč vpliva na varčevanje z energijo in njeno učinkovitejšo rabo, kar je prioriteta EZ-1.

Toplotne črpalke so lahko ključno orodje pametnih električnih omrežij, saj njihova serijska možnost oddaljenega nadzora preko oblaka operaterjem omogoča kratkotrajne izklope, vklope, spremembe režima in hranjenja energije v ogrevalne sisteme. In to brez dodatnih vlaganj v električno omrežje.

Varčne, konkurenčne in zanesljive

Toplotne črpalke so naprave, ki izpolnjujejo vse temeljne cilje in prioritete zakona EZ-1, so varčne, konkurenčne in zanesljive, možno jih je aplicirati tako za individualna stanovanja kot tudi v večstanovanjskih objektih, pri daljinskem ogrevanju in industriji, krepijo slovensko gospodarstvo in trajnostni razvoj, izkoriščajo doma proizvedeno električno energijo in tako vplivajo na večjo energetsko neodvisnost Slovenije. So lahko dober pripomoček pametnih električnih omrežij, njihova uporaba in s tem poraba primarne energije pa je samodejno vsako leto učinkovitejša. »Toplotne črpalke torej morajo biti in bodo v bodoče ključno orodje EKS za področje ogrevanja in hlajenja,« je svoja razmišljanja sklenil Bogdan Kronovšek (sč).