V zadnjih petdesetih letih se je ta vrednost postopno zniževala. Objekti, zgrajeni pred prvo energetsko krizo v 70. letih, so bili le redko toplotno izolirani. Po prvi energetski krizi so dobili prve sloje toplotne izolacije v debelini do 5 centimetrov. Najpogosteje je bila toplotna izolacija na hladnem podstrešju in na fasadah. Konec 20. stoletja se je zaradi ponovnega hitrega dvigovanja cen energentov zopet začelo več pozornosti posvečati porabi energentov za ogrevanje objektov. V tem času je bila kupna moč lastnikov nepremičnin visoka, gospodarska rast pa v stalnem vzponu, zato se je pogosteje uporabljala toplotna izolacija večjih debelin, k čemur je pripomogla tudi država z vse strožjo zakonodajo na področju energijske učinkovitosti objektov. Pojavili so se prvi energijsko varčni objekti in sanacije objektov z dodajanjem večjih plasti toplotne izolacije na delno izolirane objekte.
Zmanjšati toplotne izgube skozi ovoj objekta in povečati zrakotesnost
Pogosto nam za prenovo objekta zmanjkuje finančnih sredstev, kar otežuje odločitev o izbiri ustreznega oziroma najučinkovitejšega načina prenove. Vprašanje, ali denar nameniti za dodatno toplotno izolacijo ovoja objekta ali za zamenjavo stavbnega pohištva oziroma zamenjavo kurilne naprave, tako ostaja odprto. Najpogosteje je smiselno investirati v vsaj dva ukrepa, ki prineseta največji učinek pri varčevanju. Najučinkovitejša prenova objekta je, da zmanjšamo toplotne izgube skozi ovoj objekta in povečamo njegovo zrakotesnost. Z uporabo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi (URSA SF 32 ali URSA SF 34) in na fasadi (URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf ali URSA XPS N-III-L) dosežemo učinkovito zmanjšanje toplotnih izgub skozi ovoj stavbe, z zamenjavo stavbnega pohištva s kakovostnejšim in njegovo vgradnjo po RAL-sistemu pa izboljšamo zrakotesnost. Končna natančna obdelava detajlov (stiki stavbnega pohištva s fasado in zmanjšanje vpliva toplotnih mostov) dodatno prispevajo k zaščiti objekta pred toplotnimi izgubami. Ob taki sanaciji lahko pričakujemo, da se nam bo investicija povrnila v približno desetih letih, pričakujemo pa lahko tudi najvišje dobičke iz naslova prihranka v obdobju 25 let med različnimi kombinacijami prenove objekta. Z ustreznimi materiali in ustrezno prenovo obstoječih objektov lahko dosežemo tudi standarde, določene za pasivne hiše (ovoj stavbe z U ≤ 0,15 W/m2K).
Prenovljeni objekti tudi za prihodnje generacije
Iz navedenega izhaja, da se obstoječe objekte izplača prenavljati, jim vdihniti novo podobo in jih tako ohraniti tudi za prihodnje generacije. Toplotnoizolacijski materiali URSA vam bodo zagotovo pomagali pri prenovi objekta in k večjemu prihranku pri stroških za ogrevanje. V kolikor imate kakršno koli vprašanje, povezano s prenovo vašega objekta, nas pokličite in pomagali vam bomo poiskati ustrezno rešitev.
URSA Slovenija, d. o. o.
