Kot je pojasnil predsednik SIEM Danilo Brdnik, so želeli ob tej priložnosti združiti različne poglede na trende v Evropi in po svetu, ki se usmerjajo v ustanavljanje novih, zelenih delovnih mest. Pri tem ne vidi težav v tem, da imamo V Sloveniji trenutno tehnično vlado. »Imamo namreč službe, ki morajo delati ne glede na to,« je odločno dejal. Okroglo mizo so na celjskem sejmišču pripravili SIEM, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor ter Sekcija intalaterjev-energetikov pri OZS.
Samostojno zagotavljanje energije
Da se na tem področju dela marsikaj, kar spodbuja konkretni razvoj, meni Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. Ključni izziv po njegovem mnenju je, kako vzpostaviti stabilno okolje, da bi gospodarstvo, v katerem je treba hitro ukrepati, nanj lahko računalo. Dejal je še, da bi morali razvojne izzive usmeriti v energetsko učinkovitost, saj jo imamo »na domačem pragu«, in v kar se da samostojno zagotavljanje energije.
Na povpraševanje pri podjetnikih, ki se ukvarjajo s področjem OVE in URE, zelo vplivajo razpisi za subvencije, ki jih fizičnim osebam ponuja Eko sklad. V zadnjih sedmih letih so izplačali 82 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud, kar je po besedah sekretarke Eko sklada Vesne Črnilogar spodbudilo za 488 milijonov evrov naložb. »Gre za naložbe, ki so trajnostne, dolgoročne in so jih izvajali domači proizvajalci,« pojasnjuje Črnilogarjeva in ob tem poudarja vlogo računov, ki jih morajo posamezniki predložiti vlogi za subvencijo. S temi dokazili namreč skušajo tudi pri Eko skladu zmanjševati sivo ekonomijo. »Od leta 2008 do 2013 smo občanom razdelili 92,3 milijona evrov za skoraj 62.500 naložb v stavbe, občine pa so dobile več kot 5,4 milijona evrov za 14 naložb v nizkoenergijske ali pasivne šole, vrtce in telovadnice,« pravi Črnilogarjeva.
Brez državnih razpisov v občinah ne bo šlo
Direktorica Energetske agencije za Podravje - zavoda za trajnostno rabo energije Vlasta Krmelj pravi, da je zelo malo občin, ki še nimajo lokalnega energetskega koncepta in da so v skoraj vseh občinah za eno izmed prvih in najpomembnejših nalog opredelili varčevanje z energijo v javnih objektih, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Hkrati na občinah opozarjajo, da brez državnih razpisov ne bo šlo, saj same nimajo denarja za prenovo.
Podjetnik Tomaž Valher, ki se ukvarja z izdelavo naprav za kurjenje na lesno biomaso, ugotavlja, da državne finančne spodbude na trgu kreirajo večjo in manjšo prodajo, podjetniki pa morajo delati vse leto, ne glede na to, ali je denar na razpisu Eko sklada razdeljen že spomladi. Andrej Lapajne iz Geološkega zavoda Slovenije, v katerem se ukvarjajo z geotermalno energijo, je opozoril na nered pri izvajalcih na tem področju, ki povzroča težave pri zagotavljanju kakovosti nameščenih naprav. Edita Gošnik iz Evropskega razvojnega centra pa pravi, da imajo velika podjetja pri razpisih veliko težav, saj morajo zagotoviti lastni delež, pri tem pa so prepogosto odvisna od bank. Čeprav jih država rešuje z dokapitalizacijo iz vreče davkoplačevalskega denarja, pa te še vedno ne dajejo ustrezne podpore gospodarstvu, in to ne le na področju energetike.
