Arhitekturni bienale bo že tradicionalno na ogled v Vrtovih in Arzenalu, s predstavitvami v nacionalnih paviljonih pa bo zavzel še nekatere druge lokacije v mestu. Umetniški direktor letošnjega bienala je nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Po besedah predsednika Beneškega bienala Paola Baratte so s Koolhaasom želeli pripraviti bienale, ki bo nekaj izjemnega. In letošnji bo, kot zatrjuje, zelo inovativen, saj ga je Koolhaas zastavil tako, da v delu vključuje tudi druge panoge umetnosti.
Trije sklopi mednarodne razstave
Kot Koolhaasove besede povzema spletna stran bienala, je letošnja mednarodna arhitekturna razstava razdeljena v tri sklope: Vsrkavanje modernosti 1914-2014, Arhitekturni elementi in Monditalia (posvečena Italiji), vsi trije pa osvetljujejo preteklost, sedanjost in prihodnost arhitekture. Letošnji bienale se tako zazre v zgodovino, poskuša ugotoviti, kakšen je položaj arhitekture danes, in razmišlja o njeni prihodnosti.
Vsrkavanje modernosti je sklop, ki se mu posvečajo nacionalne predstavitve. Koolhaas je namreč povabil nacionalne kuratorje, da v nacionalnih paviljonih vsak na svoj način prikažejo proces brisanja nacionalnih karakteristik v arhitekturi na račun skoraj univerzalnega jezika modernizma. Število sodelujočih držav se je letos povzpelo na 66. Slovenski paviljon v prostorih Arzenala bodo odprli danes. Častni gost bo ruski kozmonavt Oleg Valeriyevich Kotov.
Zlati lev za življenjsko delo v roke Kanadčanki
Otvoritvena slovesnost 14. mednarodne arhitekturne razstave bo v soboto, 7. junija, v Vrtovih. Tedaj bodo tudi podelili zlatega leva za življenjsko delo Kanadčanki Phyllis Lambert. Lambertova ni arhitektka, ampak osebnost, vpeta v naročanje arhitektur in ustanavljanje institucij za preučevanje ter promocijo umetnosti gradnje. Za nagrado je 87-letno Kanadčanko predlagal Koolhass. Kot je zapisal v utemeljitvi, je Lambertova ne kot arhitektka, ampak kot naročnica in kustosinja, izjemno prispevala k arhitekturi.
Po besedah Mihe Turšiča, ki je poleg Dragana Živadinova avtor slovenskega projekta na bienalu, so ga prijavljali z mislijo na kuratorjevo izhodišče, ki raziskuje determinizme 20. stoletja in osnovne elemente v arhitekturi. Zato so prijavili raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga, ker je "v kontekstu razumevanja človeka v nekem nenaravnem okolju vzpostavil vesoljsko arhitekturo oziroma arhitekturo, kakršna sploh ni bila možna v 19. stoletju". V ekipi so še Jurij Krpan, Dunja Zupančič, Špela Petrič, Peter Krečič in Tanja Želina.
