Za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije je potrebno soglasje vseh članic EU, ki pa ga ni mogoče doseči. Zato sta Nemčija in Francija konec septembra pozvali k omejeni uvedbi tega davka.
To je mogoče v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga predvideva pogodba EU v primeru, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje na tem področju.
Strinjati se mora tudi Evropski parlament
Prvi korak za zagon tega mehanizma je, da se z okrepljenim sodelovanjem strinja najmanj devet članic unije. Te morajo komisiji to uradno sporočiti, nato ta njihovo pobudo preuči in se odloči, ali bo okrepljeno sodelovanje predlagala ali ne. Če ga predlaga, na koncu o tem odločajo vse članice unije s kvalificirano večino, strinjati pa se mora tudi Evropski parlament.
Od poziva Nemčije in Francije so interes za uvedbo evropskega finančnega davka uradno izrazile še štiri države - Belgija, Portugalska, Avstrija in Slovenija. Slovensko pismo so v komisiji prejeli danes popoldne, je povedala tiskovna predstavnica komisarja za davke Algirdasa Šemete, Emer Traynor.
Da Slovenija podpira pobudo Nemčije in Francije, ki si prizadevata za zagon mehanizma okrepljenega sodelovanja, po katerem bi lahko uvedbo davka na finančne transakcije izpeljala le skupina držav članic EU, je sicer finančno ministrstvo sporočilo že v ponedeljek.
O sodelovanju v pobudi naj bi resno razmišljali vsaj še Grčija in Estonija
O evropskem davku na finančne transakcije bo govora na zasedanju finančnih ministrov EU v torek v Luksemburgu. V ciprskem predsedstvu so danes pojasnili, da bodo v torek države pozvali, naj se izrečejo, ali so se pripravljene pridružiti pobudi za zagon okrepljenega sodelovanja.
Poleg omenjene šesterice naj bi o sodelovanju v pobudi resno razmišljali vsaj še Grčija in Estonija, so danes pojasnili viri pri EU. Pričakovati je sicer, da bo kvota devetih držav, ki je potrebna za preučitev možnosti zagona mehanizma okrepljenega sodelovanja, dosežena in tudi presežena.
Banka Slovenije trenutno proti uvedbi davka na finančne storitve
Trenutne gospodarske razmere so neprimerne za dodatno obremenjevanje bank, so v Banki Sloveniji komentirali načrtovano uvedbo davka na finančne storitve. Ob tem so dodali, da v trenutnih okoliščinah nasprotujejo temu davku.
"Banke so že posebej obremenjene z davkom na bilančno vsoto bank. Obstaja nevarnost, da bo dodatno davčno breme prevaljeno na uporabnike finančnih storitev, ali pa da bo zmanjšana aktivnost bank zaradi višjih stroškov. Davek lahko tudi negativno vpliva na mednarodno konkurenčnost slovenskih bank," so pojasnili v Banki Slovenije.
Finančni minister Janez Šušteršič je namreč po četrtkovi seji vlade dejal, da vlada načrtuje dodatno obremenitev finančnega sektorja, in sicer bo po v vzoru obdavčitve zavarovalnih storitev predlagala uvedbo davka na vse finančne storitve. Šušteršič je omenil tudi spremembo davka na finančno vsoto bank, za katerega bo vlada predlagala, da velja le še dve leti.
