Odgovor KPK na članek "Klemenčič zasliševal Matičiča, ki pod grožnjo kazenske ovadbe o pogovoru molči"

(Dnevnik, 17. februarja 2012)

Članek vsebuje nekaj neposrednih neresničnosti in izkrivljanja dejstev. Navaja, da komisija za preprečevanje korupcije (KPK) izdaja "le" načelna mnenja, kar glede na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ne drži. Od sprejema ZIntPK leta 2010 je v KPK izrazito povečan obseg dela v primerjavi s preteklostjo. Poleg preventivnih in svetovalnih nalog vodi upravne in prekrškovne postopke glede lobiranja, nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja, nasprotja interesov, zaščite prijaviteljev in načrtov integritete. Ima skoraj 10.000 zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem. Sama ali v sodelovanju z drugimi organi vodi zahtevne postopke ugotavljanja dejstev pri sumih korupcije; tu je še projekt Transparentnost (Supervizor) in drugo.

Prav tako je neresnična in zavajajoča navedba o razgovorih KPK z osebami in njihovih pravnih varstvih, pri čemer še posebno ne drži, da jih vabljeni na sejo niso deležni. Vse osebe, ki so v postopkih vabljene pred KPK, so imele in imajo zagotovljene pravice skladno z ustavo in zakonom - vključno s pravico do odvetnika in privilegij zoper samoobtožbo. Nič manj kot na primer v kazenskih postopkih.

Vsak bralec si bo sam ustvaril mnenje o tem, zakaj se - z izkrivljenim prikazovanjem nalog, pristojnosti in prakse dela KPK - ustvarja določen vtis o ravnanju KPK s strani oseb v njenih postopkih. Lahko se sicer strinjamo, da razgovor v komisiji in razčiščevanje dejanskega stanja v povezavi s sumi korupcije, nasprotji interesov in drugimi nepravilnostmi nista nujno prijetna za mnoge vabljene osebe. Sta pa vedno pravno in procesno korektna.

Komisija za preprečevanje korupcije