Delovna mesta pod površino (TEŠ 6)

V izhodišču je treba povedati, da se rabi fosilnih goriv zaradi negativnih emisij bliža čas, ko bo zaradi njenih vplivov na okolje človeštvo reklo "dovolj je uničevanja". Da bo to dokončno rečeno v prvi polovici tega stoletja, je tudi pričakovano. Verjetno se ne zavedamo, koliko je poleg takšne rabe fosilnih goriv tudi druge neprimerne proizvodnje za okolje. Tako tudi TEŠ 6 želi preprodajati rudna bogastva, za katere bo plačeval koncesijo državi. In del pričakovanih prihodkov od prodaje električne energije želi porabiti za plačevanje neizpolnjenih sprejetih obveznosti do zmanjševanja emisij. Zakonodaja natančno opredeljuje, da so rudna bogastva državna lastnina. Torej, s prodajo predelanega rudnega bogastva želi investitor tudi poplačevati škodo, nastalo zaradi predelave v nasprotju z veljavnimi obvezami države.

To po našem razmišljanju zahteva tudi drugačno obravnavo in sestavo preračuna investicije. To pomeni, da je treba šteti v stroške investicije tudi škodo, ki jo bo povzročila oziroma povzročala investicija. Zato je treba šteti v stroške investicije tudi plačilo vseh kazni zaradi neizpolnjevanja sprejetih državnih obveznosti. Kolikšna bo kazen letos, vemo, kolikšna bo čez 20 let, pa ne ve še nihče. Danes ne znamo predelovati rudnega bogastva v Šoštanju brez emisij, jutri se bomo to morda naučili, in zato se ne sme muditi s "slabo" predelavo.

Zagovorniki investicije se izgovarjajo na finančno drago in neuspešno zapiranje premogovništva v Trbovljah. Nihče pa ne pove, da zapirajo, hkrati pa še vedno obratujejo delno tudi z uvoženim premogom, ki ga vozijo iz Bakarskega zaliva, da se v Kopru ne vidi, kaj se dogaja. Zapirali smo rudnik v Zagorju in tudi v Idriji in tam smo vsi videli, da so z umno organizacijo kakovostno uporabili prejeta sredstva za nova delovna mesta. Zakaj tega ni v Trbovljah, bo treba tjakaj vprašati. Če bi uporabili del prejetih sredstev za izdelavo predora pod Mrzlico, bi si preprosto odprli pot v svet in bi lahko uporabili vse opuščene proizvodne prostore ter povečali zaposlenost domačih prebivalcev.

Lepo je prebrati v pismu, da imajo v TEŠ tudi prihodke iz dejavnosti zunaj premogovne dejavnosti, kar pomeni, da znajo in zmorejo.

Na koncu lahko ugotavljamo, da za investicijo stoji skupina oseb brez domišljije in želja po nečem novem, po novih znanjih in novi proizvodnji. Sočasno pa so rudarji lahko vodljivi in jih je lahko prepričati, da se bo svet brez rudarjenja podrl.

Z opazovanjem dogajanj na področju rabe obnovljivih virov se odpira široka paleta delovnih mest v novih proizvodnih zmogljivostih. Treba je imeti malo hrabrosti in se zavedati, da je tam prihodnost, ne pa pod zemljo.

In da ne bo nerazumevanja, ne v Kranju in ne v Mariboru vam ne zavidamo novega projekta, imamo samo željo, da bi ga imeli samo zase s svojimi emisijami. Električno energijo pa bomo kupovali tam, kjer bo prodajna cena ugodnejša. Kupovali pa jo bomo vse do takrat, dokler se tudi mi ne naučimo živeti z rabo obnovljivih virov energije.

Božo Dukić, Kranj