Pisec navaja, da je gospod dr. Stres povedal, da so bili katoličani med vojno tako med domobranci kot med partizani, in da so bili duhovniki med domobranskimi in partizanskimi kurati, v italijanskih in nemških taboriščih, v hrvaškem izgnanstvu v Jasenovcu in drugod. Tista o kuratih v partizanih in v taboriščih pa je zelo debela. Škof Rožman je namreč imenoval kurate samo v enote MVAC in v domobranske enote. Nikoli in nikjer nobenega taborišča ni prestopil noben njegov duhovnik, še manj pa kurat. O duhovnikih v partizanih pa naj tako gospod Kepic in gospod nadškof v škofijskem arhivu prebereta, kaj se je duhovniku zgodilo, ko je samoiniciativno odšel v partizane. Najbolj je znan primer dr. Metoda Mikuža.

Kdo je bil "druga stran" v vojni, naj deloma pojasnijo naslednji dogodki:

V nasprotju z mednarodnim pravom 3. maja 1941 so Italijani ustanovili Ljubljansko pokrajino, ki so jo takoj priključili v svojo državo. V Škofijskem listu smo nato prebrali: "Hvaležni smo Bogu, ki je Voditelju velike Italije navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti, s katero je Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju predlagal ustanovitev Ljubljanske pokrajine." Duceju pa naslednje: "Sprejmite i Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja."

Škof dr. Gregorij Rožman je 12. septembra 1942 ob predaji spomenice visokemu komisarju Emiliju Grazioliju rekel naslednje: "Vi Italijani imate v Ljubljani zaradi jezika, zaradi nezanesljivosti slovenskih uslužbencev, zaradi splošne dolžnosti molčečnosti, velike težave pri razlikovanju med dobrim in slabim. Natančno tako je. Prav! Mi katoličani izstopamo iz ravnodušnosti in Vam ponujamo, da opravljamo delo, ki bi ga vi težko opravljali in Vam sami izročamo komuniste."

Ko se je prišel škofu predstavit novi komandant italijanske Divizije alpskih lovcev, mu je pripovedoval tudi o svojih uspehih pri preganjanju partizanov v Bosni. Nato mu je dr. Rožman rekel: "No, potem boste pač tudi v naši pokrajini napravili konec s partizanstvom." General Vittorio Ruggero je na škofovo veliko začudenje odgovoril: "Ne, ne bomo!" V nadaljevanju pa še: "Povedal vam bom odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga, a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti." Je general Ruggero vedel, s katero stranjo govori?

Rožmanovi fantje so leta 1944 v brošuri "Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodili fronti" z dvesto vprašanji in odgovori v 171. vprašanju Slovence vprašali: "Ali je dovoljeno naznaniti rednim oblastem člane OF, komuniste, partizane, terence, kakor tudi njihove simpatizerje?" Odgovorili so: "Dovoljeno je! Celo dolžnost jih je naznaniti, ker so protinarodni in mednarodni zločinci." Na 189. in 190. vprašanje pa odgovarjajo, da je odpor proti NOB verska zadeva, ker pomeni borbo za Kristusa in krščansko kulturo.

Časnik Slovenski dom je po domobranski prisegi Velikemu vodji Nemčije 22. aprila 1944 zapisal: "General SS Erwin Rosener je domobrancem pred prisego povedal: 'Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev Slovenskega domobranstva (…) Iz majhnih krdel tako imenovanih belogardističnih legionarjev je na moj ukaz zraslo slovensko domobranstvo. (…) S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. (…) Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. (…) Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili obljubo vojaka. (…)"

Ko so enote IX. Korpusa septembra 1944 vso progo v Baški grapi, ki so jo v glavnem čuvali domobranci, porušile in so s tem prekinile glavno prometno zvezo med Nemčijo in Italijo, je zavezniški general sir Henry Maitland Wilson vrhovnemu komandantu Jugoslovanske vojske poslal naslednji telegram: "Z občudovanjem sem izvedel za zadnje uspehe, ki so jih dosegle vaše enote, posebno one v Sloveniji in tako prispevale k uspešnim operacijam zaveznikov v Italiji in Franciji..."

General Wilson je vedel, kdo je bil na drugi strani. Dr. Anton Stres tega še vedno ne ve, to pove vsem Slovencem in predsedniku vlade, ki to sicer ve, a sedi pri sveti maši zadušnici za drugo stran, ki je nadškof 65 let po vojni noče priznati za svojo.