Koprska Humanistika je najmlajša, najmanjša in obenem najhitreje rastoča slovenska humanistična javna fakulteta. Njeni cilji so od vsega začetka gojenje strpnega, kritičnega in na idealu humanističnega znanja utemeljenega izobraževanja študentov in študentk ter učenja skupaj z njimi. S svojimi programi in uglednimi profesorji podeljuje mladim pravo popotnico v hitro razvijajoči se svet medčloveškega in družbenega delovanja ter jim pomaga pri kritičnem odzivanju na številne dinamike in področja. Med temeljnimi poslanstvi fakultete sta odprtost za mnenja drugih in drugače mislečih (tako znotraj ene kulture kakor na polju medkulturnosti) ter načelo njihovega spoštovanja, to je etos humanističnega znanja, oprtega na dostojanstvu človeka.
Javnost je bila v preteklih tednih seznanjena s hudimi obtožbami, naslovljenimi na vodstvo ter na nekatere člane akademskega zbora. Naj povemo, da je položaj humanistike v Sloveniji izjemno težak. Od uvedbe bolonjskega sistema (in UP FHŠ je sistem zaradi svoje fleksibilnosti in usmerjenosti v prihodnost uvedla med prvimi v Sloveniji) se na fakulteti soočamo s težavami pri sistemu državnega financiranja. Kot del javne univerze smo bili leta 2008 prisiljeni celo kandidirati na razpisu za pridobitev sredstev za izvajanje rednega študijskega procesa. Država nam ni financirala novih letnikov rastočih programov, kar je pomenilo tudi slabšo osnovo za nadaljnje financiranje. S pomočjo celotne univerze in rektorja smo probleme sproti reševali in državo neprestano opozarjali na hude anomalije. Letos pa so se dokončno iztekli še zadnji nebolonjski programi, in ker imamo namesto štirih le tri letnike bolonjskih programov, se je posledično za ustrezni delež moral zmanjšati pedagoški kader, ki se bo spet povečal, ko bo zaživela druga stopnja s četrtim in petim letnikom. Obenem smo zaradi neustreznega financiranja s strani države v skrbi za prihodnost vseh programov koprske Humanistike prilagodili nekatere načine izvajanja programov. Tako nam je uspelo doseči, da nam ni treba ukiniti prav nobenega programa, četudi bi bil po merilih ekonomskega vrednotenja nerentabilen. Pri tem je vsekakor zelo boleče, da vsaj v naslednjem študijskem letu vsem dosedanjim sodelavkam in sodelavcem ne bo mogoče zagotavljati dela, bodo pa ohranjene možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja tudi z njihovim ponovnim vključevanjem v akademsko skupnost.
Razumljiva je osebna stiska vseh, ki jim zaradi zgoraj omenjenih razlogov letos ne bodo podaljšane pogodbe o zaposlitvi, je pa toliko bolj žalostno spoznanje, da nekaj članov akademskega zbora v zadnjem času nedopustno zavaja slovensko in mednarodno javnost z neresničnimi obtožbami o "kadrovskih čistkah", o fakulteti pa se izraža kot o skupku "nekritičnih" in "povprečnih" profesorjev in asistentov, ki da mlade namesto v kritičnost usmerjajo v "poslušnost" in "pohlevnost". Vse to ostro zavračamo in sporočamo, da znanje, ki ne služi krepitvi medčloveških vezi in ki o drugih govori zviška, podcenjujoče in žaljivo, ni humanistično znanje. Poleg tega so bili s strani omenjenih posameznikov in posameznic, članov akademskega zbora, člani senata na javnih sejah osebno napadeni na diskreditirajoč in nesprejemljiv način, člani fakultetnih oddelkov so od njih prejeli ponižujoča in žaljiva pisma na skrajni meji vsakršnega okusa. Dosežki učiteljev in študentov koprske Humanistike so s tem načinom informiranja javnosti razvrednoteni, saj sta z obtožbami zaznamovana ugled in delovanje fakultete.
Koprska Humanistika je fakulteta, ki letos praznuje deseto obletnico in ki s prihodnjim letom razpisuje že deseti študijski program. S skupnimi močmi in pod vodstvom prve rektorice in dekanke prof. dr. Lucije Čok, dekanov prof. dr. Darka Darovca in prof. dr. Antona Gosarja ter sedanje dekanke izr. prof. dr. Vesne Mikolič nam je uspelo narediti skoraj nemogoče: iz nič smo ustvarili humanistični dragulj v središču Kopra. Ne bomo dopustili, da skupina, ki akademske skupnosti ne razume kot celote, povezane v duhu humanistične izobrazbe, deluje proti fakulteti z namenom njene javne diskreditacije, pač pa si bomo še naprej prizadevali, da v času, ko ima humanistika edinstveno priložnost, da v integracijskih procesih globalnega urejanja družbenih odnosov varuje svobodo misli, razvija demokratičnost in kulturo dialoga ter izpostavlja znanje in humanistične vrednote, koprska Fakulteta za humanistične študije ostaja za Slovenijo in širši srednjeevropski prostor referenčna ustanova.
Doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin, As. Helena Bažec,Doc. dr. Valentina Brečko Grubar, Doc. dr. Neva Čebron,Prof. dr. Lucija Čok, Prof. dr. Darko Darovec, Prof. dr. Aleš Erjavec, Prof. dr. Anton Gosar, Prof. ddr. h. c. Mitja Guštin, Doc. dr. Krištof Jacek Kozak, Izr. prof. dr. Anton Mlinar, Akad. prof. dr. Jože Pirjevec, Izr. prof. dr. Mateja Sedmak, Doc. dr. Peter Sekloča, Doc. dr. Rok Svetlič, Izr. prof. dr. Lenart Škof,Doc. dr. Nives Zudič Antonič, Doc. dr. Ernest Ženko
