Ponižujoč odnos do delavcev

Pisma bralcev - sobota, 13.03.2010 Tekst: Bralka

Pred kratkim sem v Dnevniku prebrala članek z naslovom Nekateri brezposelni so leni in nočejo delati, ki opisuje težave delodajalcev, ki pri tolikšni stopnji brezposelnosti v Sloveniji ne morejo najti ustreznih delavcev za svoje podjetje. Pri tem je bil opisan tudi primer konkretnega delodajalca.

Menim, da ima vsaka zadeva vsaj dve plati, ki bi ju bilo treba upoštevati. Nedvomno obstajajo delavci, ki za delo niso motivirani, vendar je vseeno nenavadno, da gospod iz konkretnega primera naleti očitno le na takšne delavce. Morda spada gospod med tipične slovenske delodajalce, ki so pozorni le na to, kako bi iz delavca izmolzli čim več s čim manjšimi stroški?

Pred leti sem bila tudi sama brezposelna in vem, da se na zavodih za zaposlovanje izobražuje kvečjemu le iskalce zaposlitve, nad katerimi se vrši vedno hujši pritisk. Nad delodajalci pritiska ni, delajo lahko kar koli, izobražujejo se lahko, če želijo, za kar seveda večina delodajalcev ni motivirana. Zakaj bi zapravljali denar za to, če lahko z njim kupijo denimo nov avtomobil? Tako imajo ti delodajalci težave tudi s kadri, saj nimajo nobenega znanja, kako sploh izbrati res kvalitetnega delavca, kako kvalitetno voditi podjetje...

Ponižujoč odnos do delavcev se kaže tako na zavodih za zaposlovanje kot pri delodajalcih samih. Slovenski delavec bi moral pristati na kar koli, tudi na izjemno nizko plačo in nestimulativne delovne pogoje, v okviru katerih mora, kot je razvidno iz članka, prenašati še oštevanje direktorja. Obenem se regres ter povrnitev stroškov ponujata v članku kot ugodnost, kar je absurdno, saj gre za zakonsko določene obveznosti delodajalcev, ki morajo biti izplačane ne glede na silno velikodušnost delodajalca. Ali bi navedeni gospod šel delat za minimalno plačo in pod pogoji, ki jih sam ponuja, vključno z oštevanjem podrejenih, članek ne pove, gospod še manj.

Prekmurskim delavcem gospod očita lenobo. Zakaj domnevna lenoba teh istih delavcev čudežno izpuhti, ko gredo delat v Avstrijo? Ali tipičen slovenski delodajalec kdaj pomisli, da so morda v Avstriji višje plače, kvalitetnejša delovna mesta, boljše razmere za delo, boljši medsebojni odnosi, pomena katerih se zaveda tudi direktor ...

Slovenska realnost je daleč od tega, gospodarske škode, ki nastane zaradi tega, pa noče videti nihče. In nič ne kaže, da bo kdaj kaj bolje...

Barbara Györfi

Škofljica