Stanje duha v opozicijskih strankah: zloraba tragične smrti v politične namene

To pa zato, ker sem napisal izvedensko mnenje v kazenskem postopku zoper obdolženo Zoro Roter (kar je res), ali pa kar zato - kot piše na primer Demokracija -, ker naj bi "pokojni Zori Roter pisal zdravniška opravičila za sodišče (kar seveda ni res) Pri tem ne pozabijo napisati ob mojem imenu, da sem podpredsednik LDS (kar je seveda res).

V interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve gospe Katarine Kresal, vloženi 23. februarja 2010, so pod točko 1, Sum poskusa političnega vpliva na delo Policije v primeru Baričevič, zapisali: "... v bitki za odškodnino za trajne posledice, ki jih je utrpel g. Stanislav Meglič, /.../ je slednji izgubljal bitko, ker proces ni potekal. Razlog, da proces ni in ni potekal, je v tem, ker je bila lastnica nevarnih psov po mnenju izvedencev psihiatrične stroke nesposobna za sojenje. Eno od mnenj je spisal izvedenec psihiatrične g. Slavko Ziherl, ki je tudi visoki funkcionar LDS, stranke, katere predsednica je ministrica za notranje zadeve. Gre za 'nedolžno' naključje, ki vzbuja sum v dodelitev izdelave izvedeniškega mnenja in v presojo izdelanega izvedeniškega mnenja, ki ga je izdelal visoki funkcionar LDS g. Slavko Ziherl."

Iz zapisanega je mogoče razbrati, da Katarino Kresal sumijo, da je poskrbela, da se mi dodeli izdelavo izvedeniškega mnenja, sumijo pa tudi, da je nekako (kako, je znano samo piscem interpelacije) vpletena v presojo mojega izvedenskega dela. In to takoj zatem, ko je 1. julija 2007 postala predsednica LDS. Ker je v zakonu o kazenskem postopku (bil sem izvedenec v kazenskem postopku zoper Zoro Roter) predpisano, da sodnega izvedenca določi sodišče in sodišče tudi presoja podano izvedensko mnenje, ni mogoče ugotoviti, zakaj interpelatorji to dvoje očitajo Katarini Kresal. Poleg tega zapišejo, da je izvedeniško mnenje "izdelal visoki funkcionar LDS g. Slavko Ziherl". Izvedeniških mnenj pač ne pišejo visoki funkcionarji političnih strank, ampak izvedeni strokovnjaki. Izvedeniško mnenje v kazenski zadevi zoper obdolženo Zoro Roter sem napisal kot stalni sodni izvedenec za psihiatrijo, prof.dr. Slavko Ziherl, specialist psihiater, in ne kot "visoki funkcionar LDS g. Slavko Ziherl".

Novinarji Požareporta, Reporterja in Demokracije me ne presenečajo, da se - preden zapišejo neresnice o mojem delu - ne pozanimajo, v čem je razlika med izvedenskim delom v kazenskem postopku in pisanjem zdravniških opravičil. Raje pač zapišejo neko polresnico, saj se ta tako lepo vključi v njihov okvir domnevne "mreže vplivnih ljudi", spletene okrog vračanja psov pokojnemu gospodu Baričeviču. Kako pa naj razumem pisce interpelacije, da enako kot njihovi novinarji zlahka pišejo enake polresnice ali neresnice? Ker ne dvomim v njihove kognitivne sposobnosti, je mogoče razumeti njihovo pisanje le kot namerno in politikantsko podtikanje.

Interpelacija zoper ministrico za notranje zadeve je namreč pomembnejši in resnejši dokument, kot je pisanje Požareporta, Reporterja in Demokracije. No, vsaj moral bi biti. Zato bi pričakoval, da je pri pisanju interpelacije sodeloval kakšen pravnik. Pa očitno ni. Vsak študent 4. letnika Pravne fakultete namreč pri mojem predmetu Sodna psihopatologija izve, kaj je sodno psihiatrično izvedenstvo in kako poteka postopek, v katerem sodišče odredi izvedenca. Zato je tudi vsakemu študentu prava jasno, da pisci o moji vpletenosti v tragedijo gospoda Baričeviča zavajajo javnost, ko me vpletajo v to tragično dogajanje. Ker vemo, kdo so pisci interpelacije, seveda ne preseneča njihovo lahkotno podtikanje v maniri vernikov v teorije zarote. S čimer ponovno več povedo o sebi kot pa o tistem, ki ga poskušajo omrežiti v domnevno zaroto.

Preden razložim, kaj je naloga sodnega izvedenca v kazenskem postopku, naj utemeljim zlonamernost o meni zapisanega v interpelaciji še z naslednjo neresnico. Pišejo namreč, da je moje izvedenstvo v kazenskem postopku zoper obdolženo Zoro Roter krivo, da pravdni postopek, v katerem gospod Meglič toži za odškodnino, ne poteka. Kazenski postopek zoper Zoro Roter ni isto kot pravdni postopek tožnika gospoda Megliča. Kazenski postopek je bil ustavljen zaradi smrti obdolžene gospe Zore Roter avgusta 2008, pravdni postopek tožnika gospoda Megliča pa od njene smrti poteka naprej. Kako naj bi torej moje izvedensko mnenje v kazenski zadevi zoper Zoro Roter vplivalo na to, da pravdni postopek ne bi potekal (kot pišejo v interpelaciji), če pa še vedno poteka, in to že štiri leta?

Tistim hote nevednim in tistim, ki zares ne vedo, kaj je izvedenstvo v kazenskem postopku, naj torej na kratko razložim postopek imenovanja izvedenca in njegovo delo. Le tako bo potem vsakomur razumljivo, da moje izvedenstvo v kazenskem postopku zoper obdolženo Zoro Roter nima nikakršne zveze z vračanjem psov gospodu Baričeviču in njegovo tragično smrtjo.

Dejstva o izvedeniškem delu v kazenskem postopku so naslednja:

Izvedenec je lahko samo tisti, ki ga za izvedenca odredi sodišče.

Sodnopsihiatrični izvedenec pomaga s svojim strokovnim zdravniškim znanjem sodišču in ne strankam v postopku. Pri tem ga ne sme in ne more zanimati, kdo je preiskovanec glede na njegov družbeni položaj, še manj, ali je kriv (Bavcon, Šelih: Kazensko pravo, str. 264).

Sodišče postavi izvedenca takrat, ko je za ugotavljanje dejstev potrebno strokovno znanje.

Po našem zakonu o kazenskem postopku stranki v postopku (tožilstvo, obramba obdolženega) nimata formalnega vpliva na izbiro izvedenca.

Šele ko izvedenec svoje mnenje pisno ali ustno poda sodišču, se stranki lahko vključita v razpravo o podanem izvedenskem mnenju. Obe stranki imata tedaj tudi možnost, da predlagata izločitev izvedenca, če dvomita o njegovi strokovnosti, objektivnosti in nepristranskosti.

Sodišče z vprašanji določi obseg izvedenčevega dela, torej njegovo nalogo v konkretnem postopku.

Sodišče presodi, ali je izvedensko mnenje sprejemljivo, strokovno neoporečno, objektivno in nepristransko.

Kriva izpovedba izvedenca je kaznivo dejanje, na kar ga sodišče pred vsakim podajanjem izvedenskega mnenja na glavni obravnavi tudi opozori.

Izvedenec torej ne piše zdravniških opravičil (ki jih pišejo zdravniki za svoje paciente), pač pa podaja izvedensko strokovno mnenje o obdolžencu.

V kazenski zadevi zoper obdolženo Zoro Roter sem napisal izvedenski mnenji (potem ko je prvo izvedensko mnenje napisala druga izvedenka že 10. februarja 2007) 17. novembra 2007 in 27. junija 2008. Odgovoriti sem moral na vprašanje sodišča, "ali je obdolženka zaradi svojega zdravstvenega stanja sposobna sodelovati na glavnih obravnavah kot obdolženka in v kolikor ni sposobna, naj poda mnenje o tem, koliko časa predvidoma ne bo sposobna sodelovati v kazenskem postopku". Enako kot izvedenka pred menoj sem ugotovil, da je njeno zdravstveno stanje tako, da "še ni povsem sposobna sodelovati na glavni obravnavi. Izboljšanje njenega celotnega zdravstvenega stanja je mogoče pričakovati le ob intenzivnejšem psihiatričnem zdravljenju. /.../ Predlagam, da se njeno zdravstveno stanje ponovno oceni čez 6 mesecev (kolikor je predvidoma potrebno, da se z intenzivnim psihiatričnim zdravljenjem njeno zdravstveno stanje izboljša)."

V drugem psihiatričnem mnenju sem ugotovil, da se obdolženka ni zdravila, kot sem priporočil. Njeno zdravstveno stanje je bilo torej še vedno tako kot poprej, torej slabo, in ni dopuščalo aktivnega sodelovanja na glavni obravnavi. Zato sem priporočil sodišču, da preveri (čez tri mesece), ali se je vključila v intenzivno psihoterapevtsko zdravljenje, tokrat pri psihiatru v Psihiatrični kliniki Ljubljana (ki je vrhunski psihiatrični zavod).

Manj kot dva meseca po tem mojem mnenju je gospa Zora Roter umrla.

Pokojno Zoro Roter sem prvič in zadnjič srečal ob pogovorih, ki sta bila namenjena izdelavi izvedenskih mnenj. Prvič sem pa zanjo slišal po napadu njenih psov na gospoda Megliča. Enako velja za pokojnega gospoda Baričeviča. Čeprav sem zanj in za njegov Barsos vedel in tudi poznal govorice o njem, da je zelo dober zdravnik, pa ga osebno nisem poznal in nisem nikoli z njim govoril. To povem zato, ker bi se moral, če bi pred tem osebno poznal enega ali oba pokojnika, sam izločiti kot izvedenec. To bi moral storiti tudi v dobro obdolženke, v nasprotnem primeru bi sodišče lahko namreč očitalo pristranskost mojemu mnenju. Tako velevajo etična načela zdravniškega izvedenskega dela, katerim sem kot izvedenec zavezan. Tako mi nalaga tudi moja vest.

Stalni sodni izvedenec za psihiatrijo sem že 35 let. V teh letih sem napisal nič koliko izvedenskih mnenj, tudi v takih postopkih, ko je sodišče odločalo o obdolženčevi sposobnosti za sodelovanje na glavnih obravnavah. O izvedenskem delu in o strokovnih ter etičnih načelih izvedenstva pa že dvajset let učim študente prava. Še posebej jih učim o tem, v kako občutljivi vlogi je izvedenec zdravnik, ko mora svoje zdravniško znanje uporabljati nepristransko, saj ne piše mnenja o pacientu, ampak o obdolžencu ali stranki v postopku. In ga pri njegovem delu ne sme zanimati, kdo je preiskovanec glede na njegov družbeni položaj in še manj, ali je kriv očitanega mu dejanja. In jih učim, kako je izvedenec v končni posledici prepuščen svoji lastni vesti. Ta mu je potem tudi vodilo, da se v mnenju vrednostno ne opredeljuje, pač pa podaja mnenje skladno s strokovnimi spoznanji.

Po vsem zapisanem je odveč poudariti, da moje izvedensko delo (enako kot terapevtsko delo v Psihiatrični kliniki in učiteljsko delo na Medicinski in Pravni fakulteti) nima nič opraviti z mojim političnim delovanjem v LDS.

Upam, da je iz zapisanega vendarle bolj razvidno, kako za lase privlečena je trditev, da sem zaradi izdelave omenjenega izvedenskega mnenja del "vplivne mreže", ki je domnevno vpletena v vračanje psov pokojnemu gospodu Baričeviču. Tako je morda tudi bolj jasno, da je tako vpletanje vendarle posledica stanja duha v opozicijskih strankah in med njihovimi novinarji, ko jih resnica niti najmanj ne zanima.

Prof. dr. Slavko Ziherl