EP v rokometu z grenkim priokusom

Že kar dolgo po tem, ko so se spustile zavese EP v rokometu in ni več govora o naših rokometaših, sem se spraševala, ali je sploh še smiselno kaj napisati, vendar sem se le odločila, da je treba predstaviti grda in grenka dejstva, ki smo jih doživeli nekateri navijači, tudi tisti, ki smo v Avstrijo odpotovali kot navijači reprezentančnega vratarja Gorazda Škofa iz Brežic. Dejstvo pa je, da smo vsi člani kluba ljubiteljev rokometnih reprezentanc Rokometne zveze Slovenije.

In kaj se je zgodilo… Katastrofa, vseh šest tekem v predtekmovanju skupine C smo si ogledali stoje in to na tako majhnem prostoru, da bi si jo tam lahko ogledalo 20 ljudi, nas pa je bilo 150. In prisiljeni smo si bili nekaj sedežev priboriti kar na črno, sicer bi lahko gledali v zrak, poslušali napovedovalca in se dušili v obupnem zraku. In sedišča na črno so nam seveda prinesla same težave - najprej varnostnike, potem še policijo, ki so nas kot zločince naganjali ven, med njimi tudi očeta Gorazda Škofa… To so počeli upravičeno, saj sploh nismo imeli sedišč - niti za eno samo tekmo. Kljub obupnim pogojem v dvorani smo bili vseskozi zelo glasni, korektni navijači z veliko mero pozitivne energije… vendar si od rokometne zveze nismo zaslužili niti enega sedišča?! Nas je zanje kdo ogoljufal?

Zato predsednika RZS, gospoda Franja Bobinca, ki je imel možnost v živo spremljati dve tekmi v Innsbrucku in je celo izjavil, da je bilo vzdušje prekrasno in organizacija na visoki ravni, sprašujem, ali ve in se zaveda, kako zaničevani in kako manjvredno smo se počutili mi navijači, ravno mi, ki smo poskrbeli za prekrasno vzdušje. Do sobote smo ne glede na vse z velikim veseljem spodbujali naše fante in resnici na ljubo do takrat niti rezultati niso izostali.

Gospodu Bobincu, predvsem Brežičani, svetujemo, naj se zgleduje po sosednji Hrvaški, ki zna odlično poskrbeti za svoje navijače. To vemo iz lastnih izkušenj, saj kot navijači Gorazda Škofa obiskujemo tekme v Zagrebu, kjer z nami ravnajo spoštljivo in korektno, pa tu ne gre samo za sedišča, ampak predvsem za to, da obljube tudi izpolnijo ter nas brezplačno opremijo z vsemi možnimi rekviziti.

No, sicer pa se ni treba zgledovati po Hrvatih. Še bližji primer je selektor nogometašev Kek, ki je v časniku Dnevnik pred kratkim izjavil, da si brez navijačev ne predstavlja nogometnih uspehov. Žal pa si to očitno predstavljajo na rokometni zvezi, saj je gospod Bobinac v Ekipi izjavil, da se v prihodnosti načrtuje odličje na velikem tekmovanju in uvrstitev na OI 2012. Verjemite, da si tega najbolj goreče želimo tudi navijači, vendar bo treba počasi stopiti iz VIP lože in morebiti tudi nas rokometne navijače v bodoče spoštljivejše obravnavati, predvsem pa se zavedati, da so navijači motor vsakega športa.