Zakaj zdravstvu in državi ne gre dobro?

"V Sloveniji ima država v javnih zavodih status ustanovitelja, ki ima v rokah absolutno premoč. V javnem sektorju lastniško upravičenje pripada položaju, ne pa osebi. Poleg tega je ob-lastnik samo upravljalec in izvajalec, ne pa tudi razpolagalec z vsemi sredstvi. Glavni vir težav ni v grabežljivem ob-lastništvu politikov, ampak v sistemu, ki ustanoviteljstvu podeljuje tako velika pooblastila. Cilj privatizacije ni v tem, da bi zdravniki postali bogati, ampak v tem, da se zagotovi profesionalna avtonomija. Šele po tem, ko se zagotovi profesionalna avtonomija, začne delovati profesionalna etika. Ta ne funkcionira, če so profesionalci degradirani v državne uradnike. Preseči moramo sistem, v katerem so vsi strokovnjaki državni uradniki, vse od kirurgov do učiteljev v osnovnih šolah." ( dr. Veljko Rus, Mladina, 2. november 2007).S to ugotovitvijo se popolnoma strinjam, ker sem jo izkusil kot direktor temeljne organizacije združenega dela Ginekološka klinika v obdobju 1987-1991, ko so me leta 1991 zaradi političnih razlogov odstavili. Sam sem pa rad odšel, ker so po zakonu o zavodih tedaj podržavili lastnino Ginekološke klinike in iz zdravnikov napravili državne uradnike, ki jim kruh reže minister za javno upravo oziroma država. Minister za zdravje pa bo nadziral kakovost dela zdravnikov, kar je nespametno nasilje.Vse, ki oblikujete in popravljate zakon o zdravstveni dejavnosti, prosim, da večkrat preberete citat prof. dr. Veljka Rusa, ki ni zdravnik, ampak razgledan in tenkočuten sociolog, ki so ga v preteklosti preganjali "komunisti", sedaj ga ne poslušajo državni avtokrati. Poslušati in razumeti bi ga morali vsaj politiki v moji Socialdemokratski stranki.

Prim. dr. Vasilij Cerar Ljubljana