Ob tem ste seveda znova spregledali kontekst, v katerem ste ta in druge zavajajoče interpretirane podatke uporabili. Naj vas spomnim: podatki, ki ste jih navedli, naj bi poleg različnih patologij dokazovali, da so istospolno usmerjeni nagnjeni k menjavanju partnerjev, takim pa seveda ne gre zaupati, da bi znali poskrbeti za posvojene otroke. Zato me seveda ne čudi, da ste uporabili le ta podatek. Če bi dodali še druge (na primer: kolikšen delež jih živi skupaj do 19 let, koliko do 15 let in tako naprej; v citirani raziskavi bi jih našli v isti tabeli), bi vam teza obvisela v zraku. Temu se, gospa Kastelec, reče zavajanje in zlorabljanje podatkov.

V pismu navajate tudi moje mnenje, da heteroseksualna partnerstva ne razpadejo "v veliki meri zaradi otrok, ki jih je v istospolnih partnerstvih razumljivo mnogo manj". Dopuščam, da to drži le za določen delež, kot menite vi, in ne v veliki meri, kot menim sama. Žal objektivnih podatkov, ki bi potrjevali eno ali drugo, ne poznam. Nikakor pa ne razumem, s kakšnim namenom mene (ali nas) na podlagi tega mnenja podučujete o spoznanjih zakonske in družinske terapije - o tem, da "otrok ne more rešiti razpadajočega odnosa, da to ni njegova vloga v družini, da to ni dobro zanj in da ne ostaja brez posledic", da skratka otrok ne sme postati "terapevtsko sredstvo" za večjo stabilnost katerega koli partnerskega odnosa. V tej točki se namreč, spoštovana gospa, z vami popolnoma in v celoti strinjam. A mnogi ljudje, tudi po nasvetih svojih župnikov, vztrajajo v nemogočih, za otroke škodljivih partnerstvih tudi zaradi otrok in ne le zato, ker je zakon po cerkvenem učenju razen v izjemnih primerih svet in nerazvezljiv. Toda to je tema za neko povsem drugo polemiko, ki z razpravo o izenačitvi istospolnih skupnosti z zakonsko ali zunajzakonsko skupnostjo nima nič. To ste mi neutemeljeno podtaknili. Ta argumentacijska stranpot vam je seveda omogočila, da ste mirno "spregledali", zakaj sem sploh napisala (domnevala), da so heteroseksualni zakoni zaradi otrok v neki meri morda trajnejši. Zato ponavljam: na to sem opozorila, da bi pojasnila, da je trajnost hetero- in homoseksualnih skupnosti težko primerjati, četudi bi imeli na voljo podatke o povprečnem trajanju enih ali drugih. To bi zdaj lahko počasi že razumeli in priznali, namesto da se izvijate, da vas "povprečje v osnovi" ne zanima. Da kljub vsemu, kar vam je bilo doslej v polemiki povedanega, in kljub temu, da priznavate, da imate na voljo le podatek, ki se je "v tem smislu zdel še najbližji", še naprej mirno ostajate pri stališču, da je trajnost istospolnih skupnosti njihova šibka točka, pa je seveda vaša sveta pravica.

Z ugotovitvami "kakšne reprezentativne longitudinalne raziskave, iz katere bo razvidno, da so istospolne skupnosti vsaj toliko trajne kakor zakonska skupnost moža in žene", pa bom z veseljem "postregla" tako vam kot javnosti. Ko jih bom kje našla; izmišljala si jih ne bom. A predstavila jih bom tako, da ne bom iz raziskave navijaško jemala le tistih podatkov, ki bodo potrjevali moja osebna stališča. Na primer moje vse trdnejše prepričanje, da so istospolno usmerjeni v Sloveniji žrtev predsodkov, stereotipov in diskriminatornih ravnanj posameznikov in institucij, med katere prištevam tudi katoliško cerkev in vas.