Informacije, ki jih v javnost pošiljajo aktivisti in aktivistke ter sindikati, so pretresljive in kličejo k aktivnemu delovanju proti nehumanemu in zlorabljajočemu odnosu do delavstva. Pismo na vratih bivalnih zabojnikov podjetja Vegrad odslikava stanje duha in mentaliteto, ki je postala prevladujoča v zadnjem desetletju in pol. Je hkrati odraz mišljenja dela javnosti in brezvestnosti kapitalskih interesov novih gospodarjev. Pismo pokaže, kako rasizem in sovraštvo do tujcev legitimirata ponižujoče prakse, ki ostajajo nekaznovane in so videti celo upravičene.

Kljub nagovoru o spoštovanih delavcih v začetku pismo odraža skrajno omalovažujoč odnos, ki delavce razglasi za malomarne, nekulturne, neprimerne in necivilizirane. Beremo lahko, da se delavci ne znajo vesti okolju primerno, ne spoštujejo kulture večinskega prebivalstva in ne obvladajo osnov civiliziranega vedenja. Poslušajo narodnozabavno glasbo, se preglasno pogovarjajo in smetijo okolico zabojnikov. Fotografije kontejnerskega naselja pokažejo ravno nasprotno sliko. Podjetje na nekaj deset kvadratnih metrov natlači večje število zabojnikov, ki ne omogočajo niti normalnega gibanja med njimi, kaj šele, da bi omogočali človeka vredno bivanje v njih. V zabojnikih so natlačene postelje, premalo je prostora za shranjevanje oblek in osebnih predmetov. V bližini ni sanitarij, ni prostora za počitek, ni stolov in klopi, nikjer ni videti pepelnikov in košev za smeti. Prepričamo se lahko, da je podjetje tisto, ki krši osnovne norme človekovega dostojanstva in dostojnega bivanja. Toliko o vedenju in higieni. Še bolj ponižujoč in hkrati nevaren pa je del pisma, ki se nanaša na statusne in kulturne razlike, ki bi jih lahko zvedli na razlike med Balkanom in Evropo oziroma tistim, kar simbolizirata v slovenski mentaliteti. Balkan simbolizira vse, kar je revnega, nekulturnega in barbarskega, Evropa pa vse, kar je bogatega, kulturnega in civiliziranega. Delavci morajo govoriti tiho in biti čim bolj mirni, ne smejo poslušati svoje narodnozabavne glasbe, da ne bi vznemirjali visoko situiranih sosedov za Bežigradom oziroma v Evropski uniji. V nasprotnem primeru bodo kaznovani. Predpostavk, na katerih sloni obtoževanje, je veliko. Najprej ta, da pisec govori v imenu bogatih in v imenu Evropske unije. Da je zagovornik kulture, torej kulturen tudi sam. Da je narodnozabavna glasba držav bivše Jugoslavije manj kulturna od slovenske narodnozabavne glasbe ali narodnozabavne glasbe Evropske unije. Vse te predpostavke so rasistične same po sebi, so v bistvu šolski primer rasizma in v popolnem nasprotju s politiko Evropske unije. Spomnimo, da je bilo minulo leto posvečeno enakim možnostim za vse in da je letošnje leto posvečeno medkulturnemu dialogu, ki ima glavni namen promovirati enakost vseh kultur. Že zdavnaj vemo, da ne obstajajo superiorne kulture, da gre le za kulturno raznolikost. Sporna je tudi ideja pisca o elitnosti stanovanjskih sosesk, ki promovira pravičnost družbenih neenakosti. Nič ni pravičnega na neenakostih, še sploh ne na tistih, ki so statusnega in kulturnega izvora. Takšne trditve so sestavni del rasističnih diskurzov.

Zaključimo lahko, da je edino nekulturno dejanje pisanje pisem, kot je bilo pismo podjetja Vegrad. Pridružujemo se vsem, ki so to dejanje obsodili in ga naredili vidnega, ter zagotavljamo, da bomo naše akcije usmerjali tudi na življenjske in delovne pogoje tujih delavcev v Sloveniji, ker ni računati na zavedanje vseh delodajalcev, da k njihovim dobičkom prispevajo največ tisti, s katerimi najslabše ravnajo. Naj tudi opozorimo, da gre v obravnavanem primeru za nedopustno diskriminatorno ravnanje, ki krši ustavno in mednarodno zagotovljene človekove pravice do dostojanstva, osebnostnih pravic in do enakega obravnavanja. Zato pozivamo pristojne institucije, da ukrepajo proti kršilcem teh vrednot.

Kolektiv Fakultete za socialno delo:

Doc. dr. Vesna Leskošek, izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, red. prof. dr. Darja Zaviršek, doc. dr. Srečo Dragoš, doc. dr. Bogdan Lešnik, doc. dr. Barbara Kresal, doc. dr. Mojca Urek, as. dr. Nino Rode, as. dr. Jelka Zorn, as. mag. Jelka Škerjanc, as. dr. Ines Kvaternik, as. Ana Sobočan, as. mag. Romana Zidar, as. Marino Kačič, pred. Irena Kuštrin, as. mag. Petra Videmšek, as. dr. Vera Grebenc, as. dr. Nina Mešl, Lidija Radojević, Lidija Kunič, as. Tamara Rape Žiberna, Nika Cigoj, as. Andreja Rafaelič, as. Tadeja Kodele, Tjaša Nabergoj