Olimpizem v brezglavih višavah

(Foto: Luka Cjuha)

Danes so olimpijske igre globalen projekt, ki po zanimanju javnosti zaostaja le za svetovnim prvenstvom v nogometu. Za organizacijo namenjajo velikanske kupe denarja, pri čemer so prav Kitajci s 40 milijardami dolarjev budžeta za igre dogodku dali novo dimenzijo, ki ji bo vse teže slediti. Organizacijo tega tekmovanja so pač zajeli v zelo širokem smislu. Ne gre le za šport, pač pa za politično, gospodarsko, kulturno in politično kampanjo z osnovnim ciljem svetu pokazati, kako se je Kitajska modernizirala, odprla svetu in vsestransko razcvetela.

"Nismo le dežela, v kateri poceni šivamo obleke svetovnih modnih gigantov ali sestavljamo plastične igračke in gospodinjske aparate. Imamo svoje znanje in sposobnost svetu pokazati inovativnost in napredek," je v enem od promocijskih biltenov razlagal "naključno" izbrani kitajski poslovnež. V letu podgane, katere značilnost je, da si vseskozi postavlja nove cilje in da želi biti vse boljša in boljša na vseh področjih, hkrati pa preži na nove priložnosti, je tovrstna filozofija razumljiva. Vprašanje pa je, koliko bodo olimpijske igre lahko odpravile slab sloves oznake "Made in China". Svetovni olimpijski marketing bo trajal nekaj tednov in Kitajci upajo, da bo to vseeno dovolj za dvig ugleda blagovne znamke.

Že kampanja za pridobitev organizacije olimpijskih iger je eno samo finančno klanje. Samo predstavitev Sočija, prireditelja zimskih olimpijskih iger 2014, je Ruse stala 100 milijonov evrov, da ne omenimo močnega lobiranja predsednika Putina in naftnega velikana Gazproma. Celo v mednarodnem olimpijskem komiteju se krepi struja, ki meni, da je brezglavi dir v vse višje in višje vsote, potrebne za gojitev olimpijskega gibanja, neustrezen. "Če se bo takšen tempo nadaljeval v prihodnjih letih, bodo manjše države oziroma kraji brez vsakršnih možnosti. Nekaj moramo storiti, da preprečimo nenormalno trošenje denarja. Tokrat bomo še potrpeli, za nadaljnje postopke izbire prireditelja pa bo treba nekaj spremeniti," je ob primeru Sočija razmišljal član izvršnega odbora MOK Gerhard Heiberg.

Grozeča recesija svetovnega gospodarstva, ki jo nekateri napovedujejo za prihodnja leta, ne obeta nič dobrega. Toda sponzorji imajo za zdaj še svoje računice. Nekateri največji so svojim zvezdam celo ukazali, da se morajo na olimpijskih igrah v Pekingu vsekakor pokazati. Predvsem to velja za Nike, ki opremlja košarkarja Kobeja Bryanta in teniškega igralca Rogerja Federerja. Medijske zvezde prinašajo veliko zaslužka. "Hitreje, više, močneje" je olimpijski slogan, ki bi mu lahko dodali še "za več denarja". Kje so meje, ne ve nihče, dejstvo pa je, da bodo proračuni, potrebni za prirejanje olimpijskih tekmovanj, v kratkem prišli do stropa, od koder napredovanja v finančnem smislu ne bo več. Že zdaj je vse skupaj podobno vlečenju vrvi bogatih držav za organizacijo olimpijskih iger. A prav kmalu se lahko zgodi, da bo potrebno tudi gašenje požarov, ki bodo zajeli olimpijsko idejo. In olimpijske igre bodo spet tam, kjer so bile pred 116 leti.