Napoved o vojski na cestah, ne da bi veliko razlagala modalnosti svoje uporabe, je vlada prvič omenila v osnutku novega zakona o varnosti, ki ga je predlagala sredi junija. Italijanska kot tudi tisti del svetovne javnosti, ki še vedno poskuša doumeti početje staroselcev Apeninskega polotoka, sta legitimno pristrigla z ušesi. Vojska na cestah ni nikoli dobro znamenje za napredek demokracije, še posebno, če se ta pridružuje nekaterim drugim, s hitrostjo zvoka sprejetim ukrepom, s katerimi si Berlusconijeva vlada prizadeva – tako trdi vlada – v državi čez noč odpraviti desetletja vladajoč kaos. Način in hitrost, s katerima je vlada sprejela politiko trde roke do priseljencev ter na vrat na nos in s pomočjo vojske pod preprogo poskrila na tisoče ton neapeljskih smeti in nato svojemu premierju priskrbela še sodno nedotakljivost, sta Giovannija Sartorija, politologa, navedla k temu, da je Italijo razglasil za sultanat. Podobno Eugenio Scalfari, ustanovitelj La Repubblice, meni, da si je vladna večina zastavila cilj, da s spremembami ustave v deželi vpelje avtoritarno vladavino, ki bo dokončno ukinila sistem participativne demokracije.
Čeprav upravičeno dvomim, da bo Italija prevzela islam in ga postavila za svojo uradno vero (sultanat), pa ima po mojem mnenju projekt avtoritarne vladavine nekaj več možnosti za uspeh. Kakšne so te možnosti, bomo lahko ocenili šele jeseni, potem ko se bosta o teh in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih in težavah morali soočiti opozicija in vladna večina.
Dejstvo je, da trenutnemu in prevladujočemu političnemu ozračju v Italiji ustrezajo vojaške uniforme. Najbolj desni vladi v vsej zgodovini italijanske republike so uniforme preprosto všeč.
Povsem drugačne narave pa je vprašanje, ali bo 3000 vojakov spremenilo način življenja v italijanskih mestih. Glavni argument, s katerim rimska vlada utemeljuje militarizacijo, je vizibilnost. Ali drugače: če tatičem, prevarantom, izgrednikom, nasilnežem, predvsem pa priseljencem ni mar številnih policistov, ki jih na italijanskih ulicah ne manjka, se bodo morda ustrašili vsaj vojakov. Zdi se, da tako razmišlja rimska vlada.
Vojaške patrulje bodo skupaj s policisti paradirale po mestih in občanom dajale večji občutek varnosti ter strašile kriminalce, pojasnjujejo v Rimu, kjer zagotavljajo, da bodo specialne vojaške enote v polni bojni opremi uporabili zgolj za zaščito pomembnih državnih objektov. Žal pa se je izkazalo, da med pomembne objekte spadajo tudi nomadska (romska) naselja in priseljeniški zbirni centri v 16 italijanskih pokrajinah. Varovali jih bodo specialci, oboroženi z izkušnjami, ki so si jih pridobili v Iraku in Afganistanu. Ali bodo v teh zastraženih segregacijskih enklavah vpeljali tudi policijsko-vojaško uro, za zdaj še ni znano.
Dnevnik.si






Vlado Miheljak
Dušan Keber
Aleksander Bassin
Boris Dežulović
Ervin Hladnik Milharčič
Tanja Lesničar - Pučko
Borut Mehle
Tomaž Mastnak
Igor Masten
Goran Vojnović
Dejan Kovač
Zoran Senkovič
T. Zgaga, odjemalec električne energije
Ranka Ivelja

Komentarji