Dnevi grmenja

(Foto: Bojan Velikonja)

Tiste s krajšim zgodovinskim spominom velja spomniti, da je premier prodajo Mercatorja, ki jo je medtem že obžaloval, poleti 2005 odobril domnevno tudi zaradi nacionalnega interesa. Vsaj če gre verjeti nekdanji državni sekretarki na ministrstvu za gospodarstvo Andrijani Starina Kosem, ki je javnost takrat svarila pred prihodom tujih diskontnih konkurentov. Četudi se Šrotova desna roka, ki se je do zdaj ukvarjala predvsem s časopisno hišo Delo, po novem že omenja kot skorajšnja naslednica Žige Debeljaka na vrhu Mercatorja, to še zdaleč ni edini indic, ki bi lahko nakazoval, da Janša in Šrot v ozadju pripravljata nov "pax Mercator", tokrat v obliki trajnejšega premirja.

Če je imel pred tremi leti vse karte v rokah Šrot, jih ima danes Janša. Prvič, pivovarsko-trgovsko-časopisni imperij zaradi naraščanja obveznosti pri kreditih, zvezanih rok pri podražitvah pijač in domnevnih zamud pri poplačevanju prijateljev, ki so mu pomagali pri prevzemu pivovarne, potrebuje finančno injekcijo: bodisi z (začasno) prodajo 260 milijonov evrov vrednega deleža Mercatorja Avstrijcem bodisi z morebitno prodajo katere izmed drugih družb v skupini.

Drugič, vsaj iz poročila, ki ga je Banka Slovenije pred dnevi predstavila v državnem zboru, ni razbrati, da bi morebitna končna Janševa ofenziva na Laško v prepad potegnila tudi katero od domačih bank (NLB). In tretjič, Laščani in njihovi sateliti se dušijo v množici zakonskih postopkov UVK in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Zdi se, da gre po tistem, ko bo očitno tudi SLS ostala v koaliciji do konca mandata, za zdaj Šrotu na roko le zelo verjetni javnomnenjski odpor do nove aretacije, ki bi jo v živo posnele kamere nacionalke. Živimo pač v državi, kjer se pred volitvami ne razpravlja o ključnih izzivih današnjega časa, ampak ugiba, kdo bi v naslednjih dveh mesecih marico še lahko videl od znotraj.

Dogovarjanje s Šrotom, bodisi v ožji družbi v prostorih kabineta predsednika vlade bodisi prek domnevnih kurirjev, in več drugih zgodb - med njimi izstopa delitev kart v novonastajajočem slovenskem Gazpromu (Petrol-Istrabenz) - vplivnim članom sedanje vladajoče stranke odreka vso legitimnost tako imenovanih borcev zoper "tajkune", ki si jo bodo brez dvoma hiteli pripisovat tudi med "grmenjem" na današnji seji državnega zbora.

Prav pristajanje na koncept "protitajkunskega boja", kot ga je v javnost novembra lani spravil Janša, pa je lahko past tudi za morebitnega njegovega naslednika. Še posebno, če bo ta pri pragmatičnem razmišljanju o spravi s sumljivo sprivatiziranim velikim gospodarstvom, ki je z redkimi izjemami vse manj konkurenčno na trgih zunaj Slovenije, pozabil na krepitev sistemskih vzvodov, državnih nadzornih organov in pravosodja pri preganjanju tržnih anomalij, zlorab konkurence in zakonodajnih kršitev. Povedano preprosteje: "tajkune" lahko "premaga" le sistem, ki iz njih ne bo delal političnih žrtev.