Kajti nazaj v jame ljudje ne morejo. Tega se dobro zaveda tudi država, ki je z rekordnim zvišanjem trošarin za kurilno olje tik pred kurilno sezono, ko večina ljudi polni svoje cisterne, primaknila svoj lonček in bo proračunsko luknjo polnila tudi na račun drugega najbolj razširjenega energenta za ogrevanje prostorov v Sloveniji. Prilive iz tega naslova ima zagotovljene, kajti če se nekdo še lahko odpove šopku rož, se ogrevanju pač ne more.
Zato ni presenetljivo, da tako imenovana energetska revščina v Sloveniji narašča. Ta ne pomeni le, da si ljudje ne morejo privoščiti investicije v zamenjavo ogrevalnega sistema ali toplotno izolacijo domovanja, da bi zmanjšali svoje toplotne izgube. Narašča tudi število tistih, ki ne morejo plačevati tekočih stroškov za ogrevanje, ki se stiskajo v mrzlih in zato vse bolj plesnivih stanovanjih, ki sami nestrokovno vgrajujejo stare in neprimerne kurilne naprave, da bi si zagotovili ogrevanje s cenejšim energentom.
Na drugi strani so se visoke cene energentov in gospodarska kriza izkazale kot dober učitelj za tiste, ki so do zdaj z energijo razmetavali. Raziskava energetske učinkovitosti REUS 2012 je pokazala, da postajajo ljudje na področju ogrevanja vse bolj energijsko učinkoviti in denimo ne zračijo stanovanja ob odprtih radiatorjih. Številke Eko sklada pripovedujejo, da se povečuje število tistih, ki z energetsko sanacijo stavbe zmanjšujejo svoje stroške ogrevanja in hlajenja. Povečuje se raba obnovljivih virov energije, predvsem najcenejšega energenta za ogrevanje, to je lesne biomase. Ljudje vgrajujejo toplotne črpalke, še vedno se povečuje tudi število sončnih elektrarn.
Na žalost se energetska učinkovitost ne povečuje na področju prometa, saj so avtorji raziskave REUS ugotovili, da se število gospodinjstev s tremi ali več osebnimi avtomobili povečuje. A tudi tu strokovnjaki že opažajo, da mnogi, še posebno dnevni migranti, z umirjanjem vožnje varčujejo tudi pri pogonskem gorivu.
Čeprav vse to kaže, da se ljudje ravnajo predvsem po debelini lastne denarnice in se za učinkovitejšo rabo ter obnovljive vire energije v glavnem odločajo zaradi finančnih prihrankov, hkrati s tem spreminjajo svoje življenjsko okolje na bolje. Energetika je dejavnost z enim največjih vplivov na nacionalno ekonomijo, okolje in družbo, zato s krizo povezane spremembe vzorcev ravnanja z energijo v splošnem prinašajo vrsto pozitivnih učinkov: manj onesnaženo oziroma bolj zdravo življenjsko okolje, nova delovna mesta, dodaten zagon lokalne ekonomije, manjšo energetsko odvisnost države od tujih dobaviteljev in stabilnejšo oskrbo z energijo...
Ti učinki bi lahko bili še večji, če bi zanje poskrbela država s premišljeno energetsko politiko. To bi na primer predstavljalo vnaprej napovedano in skrbno načrtovano celovito preoblikovanje sistema dajatev na energente tako, da bi vsi v tej državi vedeli, da bo uporaba obnovljivih virov energije čez nekaj let dvakrat cenejša kot uporaba fosilnih goriv. A ob gradnji novega bloka šoštanjske termoelektrarne tega seveda ne morejo storiti.
