Ne ravno s temi besedami, a v duhu povedanega je Univerzo na Primorskem te dni "poučilo" upravno sodišče - v sklepu o začasni odredbi, po kateri se morajo dvakrat ustavljene volitve za dekana koprske FHŠ, prvič pravnomočno nezakonito, drugič najverjetneje nezakonito, nadaljevati po postopku, ki ga je sprožila odstavljena dekanica dr. Vesna Mikolič. Sodniki so med drugim zapisali, da bi bilo za ta "netipičen" upravni spor brez dvoma najbolje, da bi ga vpleteni tudi avtonomno razrešili, "kajti ko se tak spor prenese na sodišče, se lahko razreši samo znotraj ozkih in natančnih pravnih pravil in standardov..." Se pravi - če prevedemo - tak spor se na sodišču ne more razrešiti tako, kot bi se na univerzi sami: po akademskih standardih, v dialogu razumnih. Na način torej, na katerega smo bili doslej vajeni misliti univerzo in odnose na njej. Grobost časa se je očitno zažrla tudi v institucije, za katere še verjamemo, da nas bodo s presežkom kultivirajočega izvlekle iz krizne mlakuže. Pa še univerza ne verjame več vase in za razsodnika v svojih sporih kliče oblast. Znanstveni svet Znanstvenoraziskovalnega središča UP je namreč na pomoč po sodni veji oblasti poklical še zakonodajno, tisto torej, ki je s slabimi zakoni, zlasti kar zadeva financiranje, postavila okvir za večino sporov, ki pretresajo UP. (Seveda ne za vse: za malverzacije na Fakulteti za management so bili krivi vodilni ljudje na fakulteti, ki so danes blizu rektorju in vladajoči politiki.)

Rektorjevi oponenti so na predsednika DZ, ustanovitelja univerze in ZRS naslovili zahtevo, naj "ustrezno ukrepa" in zaščiti zakonitost ter prepreči oškodovanje UP. Kako naj "ustrezno ukrepa", zanimivo, niso napisali. Škodo naj bi povzročalo vodstvo, ki ne spoštuje zakonitih odločb sodišča, temveč si celo izmišlja manevre za prikrivanje nezakonitosti. Na primer z odločitvijo, da na cesto, ne zgolj z direktorskega položaja, vrže direktorja ZRS, ker da je brez tako imenovanih sodil nenamensko porabljal sredstva, čeprav so, kot poudarjajo, revizorji že pred časom vodstvo UP opozorili, da bi omenjeni ključi za delitev stroškov morali biti sprejeti za vso univerzo. Za to pa je, poudarjajo, odgovoren rektor. Ta po drugi strani daje vedeti, da je UP za nekatere, dr. Darovca na primer, zlata jama, iz katere da grabi zase in za svoje. A da je rektor dopuščal nezakonitost, so na FHŠ dokazali. Rektor svojih trditev za zdaj še ni.

Kaj je res, je od zunaj težko soditi, še posebej ker na UP trenutno vlada načelo "z revizijo nad revizijo" in ker več sodnih postopkov še poteka. Dejstvo pa je, da je rektor nekatere obtožbe res slabo utemeljil. Zlasti nenavadna je tista, da se direktor ZRS ne bi smel pritožiti, ko je po sklepu rektorja ostal brez tretjine sredstev raziskovalnih programov. Morda je takšno stališče sprejemljivo na Kitajskem, morda je blizu matematiku, za vsakega zagovornika ustavno varovane univerzitetne avtonomije pa je najmanj čudaško. In zato je treba omeniti tezo, po kateri se je rektor Marušič odločil za radikalno odstranitev motečih kadrov, da bi lahko na univerzi mirno postoril, kar se je pač namenil, malo v navezi z lokalno politiko, malo z vladajočo državno, ki bo tako morda dala za UP kakšen cent več. Da humanistika pri tem ne bo prva prioriteta, je bolj ali manj jasno.