Upokojenci so oblegali pokojninske zavode, ker so na obvestila o nižji pokojnini zgolj birokratsko brezdušno pripisali, da je manj denarja zaradi 143. člena Zujfa (zakona za uravnoteženje javnih financ). Veliki večini upokojencev se seveda niti ne sanja, kaj piše v tem členu. Zato bi bilo morda pametneje, če bi zavod namesto za dodatne varnostnike denar prej vložil v to, da bi prizadetim upokojencem v njim razumljivem jeziku pojasnil, zakaj jim zdajšnja oblast jemlje nekaj, kar jim je ena od prejšnjih dala.

Pravzaprav bi bilo prav, če bi to upokojencem razložila in pojasnila Janševa vlada ali vsaj pristojni minister Vizjak. Vendar so se odgovorni glede tega, kar se dogaja na zavodih, ovili v plašč molka, Vizjak pa lakonično govoriči, da vsak rez boli. Ni težko uganiti, da molčijo zato, ker pametnega in prepričljivega odgovora upokojencem, čemu ta 143. člen Zujfa in zakaj so prav oni žrtve tega člena "negativne uskladitve" pokojnin, drugih 96 odstotkov upokojencev pa se Zujf ne dotika, ne morejo dati. A tudi če bi to poskušali, kaj naj razburjenim upokojencem povedo?

Da bo država na račun 26.000 upokojencev na leto privarčevala 17 milijonov evrov in tako uravnotežila javne finance? Težko, da bi upokojenci in tudi širša javnost to kupili, kajti vse jasneje postaja, da je bil ves projekt zategovanja pasu z megazakonom v osnovi zgrešen. Strel v koleno. In poln kukavičjih jajc, kot je zloglasni 143. člen. Še bolj pa teh 17 domnevno privarčevanih milijonov zbledi spričo dejstva, da bo finančni minister Šušteršič z nasmeškom v brezno NLB vrgel nadaljnjih 400 milijonov evrov, čeprav se je še včeraj javno zaklinjal, da ne bo dal niti centa. Ali pa ob načrtu ministra Žerjava, da s podobnim zakonodajnim blitzkriegom, kot ga je vlada v parlamentu uprizorila ob sprejemanju Zujfa, v pešajoče gospodarstvo investira več kot 377 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Kar morda niti ne bi bilo tako narobe, če minister ne bi popolnoma oglušel ob opozorilih protikorupcijske komisije, da s tem tudi na široko odpira vrata možnostim, da večji del tega državnega denarja odteče v zasebne žepe. Sedemnajst upokojenskih milijonov je torej v najboljšem primeru kaplja v vrečo brez dna, v najslabšem pa cinična oblastna šala.

Glede na videno v tem in prejšnjem mesecu ne bi nikogar presenetilo, če bi janšisti in podobni gorenaki dokončno sneli maske in upokojence kar naravnost podučili, da so pač žrtve v štabu SDS skrbno pripravljene lustracije vsega in vseh, ki ne mislijo, da se je zgodovina začela in končala z Janezom Janšo. Da so jo upokojeni južnjaki, oficirji in uslužbenci nekdanje JA in službe državne varnosti, še živi (in tudi mrtvi) borci NOB ter "administrativno" upokojeni politično neprimerni policisti in teritorialci še dobro odnesli. Lahko bi jih kar izbrisali. Nekatere še enkrat.

To bi bilo še najbliže resnici. Šestindvajset tisoč upokojencem tako ostane le še romanje na ustavno sodišče, kajti pokojnina je pokojnina. Če jo je del ali celo podelila država, potem jo mora - vsaj tako je v pravni državi - tudi plačevati. Toda kaj veliko možnosti, da jim bo ustavno sodišče vrnilo večinoma pošteno pridobljene pokojnine v celoti, nimajo. Razmerje Janša - človekove pravice je, kot se je pokazalo že večkrat, v zdajšnji sestavi ustavnega sodišča namreč pet proti štiri.