Ironično je, da se gradbenim podjetjem podirajo temelji. A ni jih malo: Energoplan, SCT, Vegrad, Gradbeno podjetje Grosuplje, Kraški zidar, Gradbeno podjetje Bežigrad, GIP Gradbinec, Konstruktor, Gradis. Druži jih desetletna uspešna zgodba. Gradile so se avtoceste, stanovanjske soseske, vse se je zdelo dosegljivo in brezmejno. Balon se je napihoval. Šefi podjetij so začeli med sabo tekmovati, kdo bo imel boljši službeni avto in bolj vzdržljivega šoferja. Šefi so želeli biti tudi lastniki, banke so jim s kreditiranjem to omogočale. Država jim je v času največje rasti pomagala s posli in preplačevala dela. Danes, ko potrebujejo pomoč, država pravi, da ni Božiček. Tudi lastniki in banke so se umaknili. Ostali so le delavci.
V Ajdovščini so zmedeni, melanholični in naveličani. Čakajo na ponedeljek, ki bo prinesel ali plače ali stečaj. »Kar bo, bo,« pravijo, »le naj bo hitro.« Od lanske jeseni skorajda vsak mesec znova čakajo na plače, pa na banke, ali bodo še podpirale sanacijo. Potem čakajo na državo, ki doslej do reševanja še nobene gradbene družbe ni pokazala posebne naklonjenosti. In potem vsake toliko čakajo še na novo upravo. Pa na Dušana Črnigoja, ki je pri bankah za menedžerski prevzem zastavil skoraj celo družbo. Še kar nič naveličani čakanja potem čakajo še na strateškega partnerja.
In so ga dočakali. Dolgo časa je bila skrivnost njegovo ime, zdaj je o reševanju Primorja skrivnosten sam. Ko človek ob zgodbah s strateškimi partnerji, dobrohotnimi rešitelji z malhami denarja, že statistično verjame, da bi se vendarle morala ena uspešno zaključiti, spet pade na trda tla. Potem ko je Američan Julijan FrostIII. iz Icon Capital Group skupaj z italijanskim posrednikom v Primorje že pošiljal virmane, s katerimi naj bi bil denar za preostanek plač nakazan, je včeraj po naših neuradnih informacijah pri največjih bankah upnicah še vedno zgolj iskal poti, kako bi dva milijona evrov po tujih bankah spravil v slovensko Cestno podjetje Nova Gorica, hčerinsko družbo Primorja, od koder bi zaposlenim nakazali plače in jim plačali prispevke. Če je že dva milijona tako težko spraviti čez meje, se človek vpraša, kako jih bodo 30. Čigav je ta denar, tudi najbrž nikoli ne bomo vedeli. »Za strateškimi partnerji se lahko skriva tudi opran denar iz Slovenije ali celo nekdanje Jugoslavije, a je to težko dokazati,« meni dr. Živko Bergant, predstojnik inštituta za poslovodno računovodstvo na visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
Deset tisoč Janezov in Irfanov je lani izgubilo zaposlitev v gradbeništvu. Letos se jim iz meseca v mesec pridružujejo novi. Na pogorišču velikih gradbenih podjetij bodo poslej zrasle nove manjše družbe. Sindikati iz izkušenj opozarjajo, da bo njihovim šefom še manj mar, ali imata Janez in Irfan rokavice, ki še kaj zaščitijo roke, ali imata čelado, ali so jih poučili, kako varno delati, ali se imata čas odpočiti in ali bosta za svoje delo dobila dostojno plačilo. Zgolj v razmislek: samo ta teden je bilo registriranih 14 novih podjetij, ki se bodo ukvarjala samo ali tudi z gradbeništvom.
* Naj bo tokrat modra sinonim za črno.
