Da je družina Vaskrsić zaradi neplačane položnice v višini 124 evrov za čiščenje greznice decembra 2007 izgubila hišo, je gotovo tragična zgodba. Vseeno pa je težko verjeti besedam Zorana Vaskrsića, da do druge javne dražbe predlansko leto, na kateri je bila njegova hiša prodana, o izvršbi ni bil obveščen. Podjetje Vodovod-Kanalizacija, ki je storitev opravilo, je januarja 2008 Vaskrsiću poslalo račun, ki ga ni plačal, in opomin pred izvršbo, ki je prav tako ostal neporavnan. Nato je leta 2010 dolžnik na dom dobil sklep o dovolitvi izvršitve, dvakrat ga je obiskal sodni izvršitelj, ki mu je nato poslal še neobvezen poziv, naj bagatelni dolg vendarle plača. Sledil je še sklep o začetku postopka nepremičninske izvršbe, na dom je dobil dve obvestili o dveh dražbah. Skoraj 99 odstotkov dolžnikov, ki so se znašli v podobnem položaju, je razumelo, da za nekaj deset evrov dolga ne gre tvegati hiše. Vaskrsić pa je leta 2010 prejel sklep, da je hiša dobila novega lastnika, ki ga je njegova žena tudi podpisala. Zelo neprepričljivi so tudi argumenti, da bi lahko denar izterjali z dolžnikovega bančnega računa, saj je imel redne prihodke - če je tako, potem bi lahko dolgove tudi poravnal. Ne nazadnje, Vaskrsićevi bi morali vedeti, da je za opravljeno storitev pač treba plačati.
Sodstvo je v tem primeru, vsaj zdi se tako, ravnalo po črki zakona. Po njihovem mnenju Vaskrsića tudi ne ščiti načelo sorazmernosti, ker je bil v postopku popolnoma neodziven. Je pa vseeno nejasno, zakaj je sodnica Kovačeva potrebovala kar mesec dni, da je predlog upnika, naj poskuša denar od Vaskrsića poleg nepremičninske izvršbe izterjati tudi direktno z bančnega računa, tudi uresničila. Če bi to storila hitreje in bi Vaskrsić na računu imel dovolj denarja, bi litijska družina kljub neodgovornemu ravnanju glave družine morda še vedno imela streho nad glavo.
A vprašanje, za kako dolgo. Predvčerajšnjim smo namreč izvedeli, da ljubljansko podjetje Vodovod-Kanalizacija ni bilo edini upnik, ki mu je Vaskrsić dolgoval denar. Poleg kredita za hišo, ki ga je odplačeval redno, namreč že več kot dve leti ignorira tudi pravnomočno sodbo iz civilne tožbe. Sodišče je bilo dolžno poplačati tudi ta dolg in družini je od 70 tisočakov, ki so jih dobili za hišo, ostalo le za prgišče evrov. Ker so Vaskrsićevi v Sloveniji izčrpali vsa pravna sredstva, njihovo pritožbo je pred dnevi zavrnilo tudi ustavno sodišče, jim tako preostane le še pravdanje pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.
Dogodki v primeru Vaskrsić bodo verjetno streznili marsikoga, ki je do zdaj ob opominu za plačilo mobitela ali elektrike le zamahnil z roko. Tudi tistih, ki bodo pogosteje pogledali v nabiralnik, bo več. Da bi se za nizke zneske dolga lahko izognili rubežu hiše, pa bo treba poseči v zakonodajo. Alternativa bi bil gotovo minimalen prag, ki bi ščitil ljudi pred lastno neumnostjo.
