"Preveč nas je, zato se dogaja, da stranki namerno kljub ugotovljeni napaki pogledamo skozi prste, saj se bojimo, da bi jo sicer izgubili," se branijo odgovorni in pojasnjujejo, da je pooblaščenih servisnih delavnic glede na število registriranih vozil petkrat preveč, za nameček pa po regijah niso ustrezno razdeljene in se celo dogaja, da sta konkurenčni servisni delavnici v sosednjih stavbah.
Toda na problematiko tehničnih pregledov je zagotovo treba gledati z dveh plati. Če se namreč zdi "izobraženemu" lastniku vozila samo po sebi umevno, da je varnost najpomembnejša in je tehnični pregled še kako potrebna varnostna varovalka, pa je vse več Slovencev, ki se začno glasno jeziti in razburjati, ko izvedo, da je njihov avto padel na pregledu, rekoč, če že za pregled odštejemo 32 evrov, je najmanj, kar si želimo, zelena luč za nadaljnjo vožnjo in ne dodatni stroški, ki bi jih lahko prinesla popravila. Takšno razmišljanje voznikov, ki jih ne zanima tehnična brezhibnost, temveč so zgolj prišli po potrdilo za registracijo, pa je nevarno za vse prometne udeležence.
Še večja nevarnost pa bo sledila v prihodnjih tednih in mesecih, če se ne bo zgodilo - nič. Ker je sedaj dokazano, da je v organizacijah, ki opravljajo tehnične preglede, nekaj močno narobe (pa ne gre za tehnično opremljenost, ki je na visoki ravni), morajo odgovorni v državi poostriti nadzor in strogo ukrepati, saj lahko v nasprotnem primeru pride do kaosa na področju tehnične varnosti vozil na slovenskih cestah.
Ali povedano drugače: statistika pravi, da vsako leto tehničnega pregleda v povprečju ne opravi 12 odstotkov vozil (skupno število pregledanih je približno milijon), danes pa je na mestu vprašanje, koliko višji bi dejansko moral biti ta odstotek, če bi tehnični pregledi svoje delo opravljali korektno. Samo policisti kot dodatna varovalka v iskanju vozil, ki niso tehnično izpravna, kljub vsemu trudu seveda niso dovolj...
