Katar se kopa v nafti in denarju. Če bi si emirati želeli, bi si lahko v puščavi zgradili pozlačene replike brazilske Maracane. Vendar arabski šejki ne razmetavajo svojih milijonov. Novi stadioni po svetovnem nogometnem prvenstvu 2022 ne bodo samevali, ker bodo Katarci zgradili devet montažnih klimatiziranih nogometnih dvoran, ki jih bodo po prvenstvu razstavili in jih podarili revnejšim državam.
V Sloveniji pa kakor da se širi neka genetska motnja, ki ljudem med načrtovanjem objektov brcne pamet v rit. Zidajo dvonadstropne utrdbe, dasiravno bi za družino povsem zadostovalo 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Pri avtohtonih populističnih politikih je ta defekt še bolj zakoreninjen; lotevajo se glomaznih infrastrukturnih projektov, kakor da niso s planeta, na katerem že četrto leto pustoši globalna gospodarska kriza.
Zato je pri nas nekaj normalnega, če se župan Maribora pri polni zavesti hvali, da bo za potrebe tretjerazrednega športnega dogodka izpeljal za več kot 200 milijonov evrov naložb. Nihče ne zakriči "norost!", ko župan provincialnega mesta s 23.000 prebivalci sklene, da bo občina zgradila osem milijonov evrov drago dvorano s 5200 sedeži, čeprav Ptuj sploh nima profesionalnega košarkarskega ali rokometnega kluba, ki bi jo potreboval.
Državna oblast je imela leta 2009 priložnost varčevalno odpovedati študentsko športno srečanje, ki ga ni maral prirediti nihče drug na svetu. Žal je samovšečnost Boruta Pahorja, ki ga je župan Franc Kangler vztrajno obstreljeval s populističnimi kritikami, onemogočila odločen varčevalni ukrep. Čeravno je bilo že tedaj možno predvideti, da bodo Kanglerjevi Mariborčani projekt zavozili, je premier raje klecnil in iz državne malhe nakazal tri milijone evrov pristojbine ter zagotovil še dodatnih 15 milijonov evrov za potrebe zimske univerzijade.
Po enakem scenariju se zdaj odvija zgodba o evropskem košarkarskem prvenstvu 2013. Kolektivno fantaziranje o tekmovanju, na katerem bi se Goran, Sašo, Beno in ekipa pred domačim občinstvom borili za kolajno, je odgovornim onemogočilo spregledati absurdnost napovedi, da bodo Novo mesto, Koper in Ptuj sposobni pridobiti zasebne vlagatelje za gradnjo športnih dvoran. Ne smemo zanemariti dejstva, da je ta kolektivna fantaziranja dopuščala razvajena funkcionarska gospoda mednarodne košarkarske zveze Fiba. Ker niso zmogli najti primernejšega prireditelja, so se zbali, da bi jih utegnila nezadovoljna skupščina zveze zaradi nesposobnosti dati na čevelj. Veliko bolj prijetno jim je bilo nasedati obljubam iz Slovenije. K sreči je za pravočasno streznitev zdaj poskrbel razsodni župan Novega mesta, za njim pa se je prebudil še koprski kolega.
Odsotnost dveh ali treh novih dvoran ne bi smela biti nepremostljiva ovira za uspešno organiziranje prvenstva. Ker se tekmovanje ne more več seliti drugam, bo moralo vodstvo Košarkarske zveze Slovenije brezkompromisno postaviti funkcionarje Fibe pred dejstvo, da smo bili edini pripravljeni prevzeti to tekmovanje in smo ga zdaj prisiljeni organizirati v obstoječih objektih, četudi v katerem manjka sto ali nekaj več sedežev. Utemeljena je verjetnost, da bodo šefi Fibe po daljšem jokanju in stokanju nazadnje zatisnili obe očesi. Da to zmorejo, je že dokazal generalni sekretar Fibe Nar Zanolin. Novembra lani je med obiskom Slovenije zadovoljno hvalil priprave in ugotavljal, da "manjkajo le še malenkosti".