Podporniki so s huronskimi kriki pritrdili zmagovalcu. Najbrž je le redko kdo od prisotnih v dvorani vedel, kdo je Saul Alinsky. Tudi Američani, s katerimi sem skupaj spremljal govor pred televizijo, so o Alinskem vedeli povedati zelo malo. "Umrl je leta 1972, bil je jud, ki je skušal pomagati črncem," je pozneje zapisal neki komentator, ki je nato dejal, da republikancem ni mar za detajle. In vendar se prav v detajlih skriva vsa osebnost Gingricha. Za verbalnimi napadi, ki so enako močni kot udarci boksarja, se skriva strategija. Romneyja je v Južni Karolini na kolena spravil z "mrhovinarskim kapitalizmom". Toda Gingrich, ki je zgovorni boksar, nikoli ne počiva. Še pred razglasitvijo zmagovalca v Južni Karolini je zamenjal taktiko, iskal sveže udarce, za katere upa, da bo z njimi v Floridi nasprotniku zadal nokavt.

Alinsky je bil vzvod. Ali bolje, eden od vzvodov, s katerimi Gingrich vzpostavlja polarizacijo med množicami in esteblišmentom na drugi strani. Po zmagi v Južni Karolini se je Gingrich imenoval za tribuna republikanskega ljudstva.

Toda še preden je Gingrich strankinemu esteblišmentu in eliti v Washingtonu napovedal obračun, se je lotil medijev. Med zadnjima debatama je ostro in osebno napadel novinarje - voditelje oddaje, ki so dvomili o avtentičnosti tribunove besede. Publika je rjovela od navdušenja.

Na zunaj Gingrich svojo kandidaturo utemeljuje z dejstvom, da je, v nasprotju z Romneyjem in drugimi tekmeci, edini kandidat, ki se je v besednem dvoboju sposoben kosati z Obamo. Toda Gingrich trdi tudi naslednje: "Ni res, da sem dober v debatah. Res je, da sem sposoben artikulirati vrednote, ki jih globoko v sebi drži ameriško ljudstvo." Obstaja še boljši mojstrski retoričen obrat? Najverjetneje bo treba počakati, da bo Gingrichu odgovoril Obama.

Kot kaže, Gingrich tudi po veliki zmagi v Južni Karolini na svojo stran ni pridobil prvakov stranke. Ti trdijo, da je devetdeset odstotkov Gingrichevih idej genialnih, druge pa bi za stranko in deželo lahko pomenile katastrofo. Gingrich je namreč povsem nepredvidljiv. Tudi o taktiki volilne kampanje se ne posvetuje več z nikomer. Sledi intuiciji in (božji?) inspiraciji. Mnogi ljudje in sodelavci, ki ga poznajo, trdijo, da je odličen v metanju retoričnih bomb, dosti slabši pa v izpeljavi programov. Njegovi kolegi in sodelavci omenjajo predvsem obdobje, ko je Gingrich vodil predstavniški dom.

Dobra stara stranka si hoče zato zavarovati hrbet. V Floridi Romneyju daje zadnjo priložnost. Če mu ne bo uspelo pridobiti več kot četrtine strankinih volilcev, naj bi prvaki stranke v igro vključili sveže sile. Po nekaterih informacijah naj bi to bila Jeb Bush in Chris Christie, guvernerja Floride in New Jerseyja. Romney ima v Floridi sicer nekoliko več možnosti za zmago. V predčasnih volitvah, ki so jih končali pred tednom dni (še pred ponovnim vzponom Gingricha), naj bi zanj volila večina od 150.000 republikancev. Glasovanje v Floridi je poleg tega omejeno izključno na člane stranke, kar naj bi izključilo Gingrichevo "uporno" množico. Toda rezultati v Floridi ostajajo nepredvidljivi, zgovorni boksar je podtaknil ogenj.