Moja prva reakcija je bila dobrodušna, tako rekoč slovarska: res so butare, združba butar, in to bukovih, da bolj ne morejo biti - take butare ne more zlomiti noben razumen argument. Potem ko so predlagatelji iz zakona že zdavnaj pometli stvari, ki so jih najbolj vznemirjale, predvsem pravico istospolnih do posvojitve, butare ne odnehajo, zagrizle so in ne znajo spustiti; nasprotno, skušnjava moči jim je zlezla pod kožo in že se naslajajo ob misli na še eno zlorabo referenduma.

Potem pa mi je nekaj pocingljalo: butara, od kod jim ta dikcija? No, ni bilo treba dolgo brskati po spominu: butara, po italijansko fascio, je bila simbol fašizma, po katerem je ta dobil tudi ime. Butara je starorimski simbol arhaične kolektivne reprezentacije, simbol povezanosti neke skupnosti, ki so ga v 9. stoletju začeli uporabljati kot katoliški simbol, konec 19. stoletja pa so ga privzela ideološko zelo različna, tudi nasprotujoča si italijanska politična gibanja, od socialistično revolucionarnih do skrajno desničarskih. Dokler si ga ni dokončno prisvojil fašizem, katerega simbol je bila butara s sekiro na sredi - ta butara je predstavljala moč nad življenjem in smrtjo.

Predpostavljam, da Aleš Primc ne ve, kaj govori, ko v političnem konteksti govori o metafori butare. Če namreč namenoma uporablja fašistično metaforiko, potem lahko na naslednjem shodu "radosti" (je možno bolj sprevrnjeno ime za proteste zoper pravice otrok istospolnih?) pričakujemo še svastike in dvignjene desnice. Saj tudi svastika ni nič kriva za nacistično zlorabo in desnice so prvi v zrak stegovali Američani leta 1892.

A tudi če Primc ne ve, kaj dela, škoda ni nič manjša. Pozivanje ljudi h kaznovanju otrok, ki so se rodili v "nepravih" družinah, je v tem primeru domača, endemična fašistoidnost. Iz butare izriva "tujke" vseh vrst, družbo razume kot povezano čredo, v kateri moramo biti vsi isti, in kdor je "črn", ga je treba zatreti. Ti protestniki se ne borijo za svoje pravice, to niso ne gobarji ne vrtičkarji, ki hočejo zaščito nekih svojih interesov, to so ljudje, ki gredo na ulice mahat proti pravicam drugih. Živijo v zabetonirani ideologiji enega samega prav (kot je ata rekel, kajne?), ki naj bi se mu podredili vsi, in ne prenesejo pluralizma in svobode drugega. Frazarjenje o skrbi za tuje otroke je lažnivo in nesprejemljivo, saj gre za enakopravno urejanje njihovih ustavnih pravic in za pravico istospolnih do izbire, država pa sme, če nismo več v totalitarizmu, intervenirati le, če ta izbira povzroči negativne posledice. Teh negativnih posledic do zdaj še ni uspela dokazati nobena resna svetovna študija. Po logiki protestnikov bi lahko že jutri neki drugi ljudje na protestih zahtevali, da morata oče in mama pred spočetjem otroka opraviti inteligenčni test. Kajti slab rezultat bi lahko otroku škodoval… A ko Ljudmila Novak v tej zvezi govori o "kriminalu", hudič šalo jemlje, tukaj zanesljivo ne gre za spodrsljaj, to je dikcija, ki je istospolno usmerjene v času simbola butare peljala v krematorije.

V takšnem nazadnjaškem ozračju bodo torej danes poslanci odločali. In kar koli bodo odločili, bo to še en poraz odprte družbe, še ena zmaga našega resničnega gesla: Slovenija gre nazaj.