Toda Katalonci imajo nekaj, kar Realu ne more dati niti Mourinho. Nekaj, česar se ne da zgraditi na eni tekmi ali v eni sezoni. Imajo utečen sistem igre, ki ga že dvajset let gradijo v svoji šoli La Masii, Guardiola pa ga do popolnosti izvaja v skladu z idejami očetov "totalnega nogometa" Johana Cruyffa in Carlesa Rexacha. Na eni tekmi ali v enem polčasu je takšno igro mogoče ustaviti, v seštevku več tekem (štirih) oziroma polčasov (osmih) pa je to malo verjetno. Messi, Iniesta in Xavi ne morejo biti še enkrat tako inferiorni, kot so bili v prvih 45 minutah zadnjega velikega derbija.
Z vidika Barcelone je bistveno, da dogodki v zadnjih dnevih ne bodo vplivali na njeno samozavest. Še bolj energično in hitro si morajo podajati žogo okoli obrambnega zidu (in jo, ko jo izgubijo, čim prej dobiti v svojo posest) ter si ne smejo dovoliti, da bi bila oslabljena zadnja vrsta, na katero bo Real agresivno pritiskal, potisnjena preveč pred Valdesov gol. Pri tem bo veliko odvisno od igre in sestave obrambne vrste, ki mora v sodelovanju z bočnimi nogometaši in vezisti poskrbeti, da bo igralno polje čim bližje tekmečevim vratom. Predvsem Pique mora žogo čim večkrat popeljal bližje golu Reala. Če Blaugrani to uspe ter če Messi in kolegi nekajkrat spravijo žogo za hrbet obrambe Reala, bo Barcelona spet lev, Real pa miš.
