Nezmožnost uvrstitve med prvo deseterico v dosedanjem delu sezone je problem vseh tistih članov slovenske smučarske družine, ki jih v reprezentancah vodijo domači trenerji. V svetovnem vrhu so trenutno le tisti zimski športniki, ki so večinoma kar samoinciativno poiskali tuje strokovnjake. V alpskem smučanju je to Tina Maze s trenerjema iz Italije Andreo Massijem in Liviom Magonijem ter smukači pod taktirko Avstrijca Burkharda Schaffreja. V smučarskem teku Petra Majdič postavlja nove mejnike s Slovakom Ivanom Hudačem, Vesna Fabjan, Katja Višnar in Barbara Jezeršek pa z Belorusom Vladimirjem Korolkevičem. Deskar na snegu Rok Flander se kot zasebnik priključuje vadbi tujih reprezentanc. Tudi v uspehih biatloncev je polovica tujega znanja, nekoč s Korolkevičem in danes Čehom Tomašem Kosom.
Slovenski strokovnjaki, med katerimi jih je večina znanje nabirala na fakulteti za šport, imajo kopico enakih izgovorov za neuspehe, ne glede na to, v kateri panogi delujejo: psihična nestabilnost, obremenjenost z rezultatom, ponavljanje starih gibov, vzbujanje lažnih upov z govorjenjem o dobrih predstavah na treningih...
Predsedniku odbora in zbora za skoke Ljubu Jasniču, ki je za uspešno delovanje v športu prezaposlen s funkcijo sekretarja v stranki DeSUS, po koncu turneje ne bo treba sklicevati kriznih sestankov, na katerih bi bila na tnalu glava Matjaža Zupana. Slednji je sicer izgubil nekaj slovesa skakalnega Katanca, ko je osvojil bronasto olimpijsko kolajno z moštvom (2002), vrnil Peterko v svetovni vrh (dve zmagi v sezoni 2003), popeljal Benkoviča do naslova svetovnega prvaka in moštvo do brona (Oberstdorf 2005). Skakalci imajo med vsemi panogami, ki domujejo v palači v Podutiku, s 660.000 evri (v to vsoto niso zajete plače trenerjev) največ denarja za program, zato lahko razmislijo tudi o kakšnem nasvetu iz tujine za obogatitev domače pameti.