Oprostili bi mu, da je na vsaki avtomobilski razstavi, a še ni odkril, kje so NUK, kje Drama in Moderna galerija; ni ne prvi ne zadnji podizobražen predsednik vlade. Da pa svojo antikulturo spreminja v vladno politiko, je kulturni škandal. Kamor zalomasti, povsod z rokami in zadnjico podira, in tako se je predvčerajšnjim znova globoko priklonil velikemu populističnemu bogu (dajmo ljudem iger in znoja, kruha pač ni), požegnal na finančni polom obsojeno evropsko prvenstvo v košarki, pri tem pa brez najmanjšega razmisleka, brez vsake strokovne razprave ritnil udeležbo na svetovni razstavi Expo 2013 iz slovenskega dnevnega reda. Ker menda to ni tako odmevno kot šport. Vsekakor ni, vsaj v omejenih obzorjih, do katerih seže njegov pogled, ne. Toda, če gre za odmevnost za vsako ceno, kaj ko bi ga tedensko za vse neumnosti državljani obmetavali s tortami - a ne bi to pritegnilo največji možni delež svetovne pozornosti? A ne bi to pripeljalo k nam na tisoče turistov?

Dolgo že stiskamo zobe, ko ta domnevno najbolj izobražena vlada sedi na boksarskih tekmah in vriska ob razbitih glavah, ko predsednik čisti kopačke in teka v Libijo, ponuja bogve kaj in rešuje potapljajoče se Stožice, ko ministrica za obrambo doživlja "domoljubne" klimakse ob militaristični farsi, imenovani Afganistan, Triglav - vse zato, da bi se ta sanjska ekipa in še posebej njen pijani krmar ohranili na čolnu. Molčimo in nihče več niti ne omenja, da ta uboga bantujska državica ne premore nacionalne knjižnice, ki ne bi bila muzejski eksponat, da se SNG Drama Ljubljana sesuva, da nismo že leta dobili dostojne nove znanstvene ustanove in da umetniške akademije prebivajo na senikih in v kleteh. Molčimo vsi, ki namesto solarijev obiskujemo koncerte in ki pod nacional(istič)no športno evforijo slutimo tudi temne prstne odtise velikih finančnih malverzacij. Kaj bi tudi lahko storili v državi, kjer goli kralj podarja 6,3 milijona evrov, ki jih nima, neki izsiljevalski organizaciji samo zato, ker razume preznojene dečke, ne pa slik, ki visijo na steni? (Pri tem pa sta z ministrom za šolstvo nenadoma tudi strokovnjaka za iskanje sponzorjev, ker pač nimata bolj pametnega dela.) Naj direktorica NUK v mini krilu leže na kak mercedes, da jo bo gospod premier opazil, naj gre na dopust v Dubaj, ko je z živci zaradi propadanja gradiva na koncu, kjer morda sreča kakšno njegovo novo desno roko?

In da ne bo pomote - s športom ni nič narobe, še posebno ne s tistim rekreativnim, ki mu je na račun profesionalnega namenjenega premalo denarja. Problem je, kadar država reže denar intelektualnim, izobraževalnim, ustvarjalnim, umetniškim in znanstvenim dejavnostim, razmetava pa se tam, kjer najbolj enostavno požanje navdušenje ljudi. Ki nenadoma pozabijo, da so še dan poprej besno stavkali proti nespametnemu trošenju proračuna in proti novim zadolževanjem.