Leta 2003 je Rotnik kot direktor nasledil Jara Vrtačnika, ki so ga dve leti "tresle" kriminalistične preiskave in zamenjava generacij znotraj TEŠ. V sedmih letih se je iz - prosto po Ivanu Atelšku - "mladega in sposobnega inženirja" profiliral v menedžerja z močnim političnim zaledjem, ki je preživel tako Ropovo kot Janševo vlado, dobre politične karte je imel tudi v prvem letu mandata Pahorjeve vlade. Finančno ministrstvo je prevzel avtor študij o upravičenosti bloka 6, gospodarski resor pa "rojak iz doline", ki se je odločil, da je (tudi zanj) pametneje direktorja TEŠ le nadzirati in ne "žagati". Protislovno torej je, da se je Rotnik, ki ga je zdajšnja vlada imenovala celo na čelo upravnega odbora Soda, uštel tam, kjer se je zdel najbolj močan: pri oceni svojega položaja in moči na politični šahovnici.

Kljub zadnjim verbalnim rafalom med SD in Zares več indicev nakazuje, da bi lahko bila zamenjava v TEŠ del paketnega dogovora med vodjo direktorata za energijo Janezom Kopačem ter posamezniki iz SD in "šaleškega lobija". Dogovor je za obe strani na videz logičen. Medtem ko so na ministrstvu dobili glavo direktorja, ki po njihovem simbolizira vse, kar je s projektom TEŠ 6 domnevno narobe, in absolutni nadzor nad njegovim prihodnjim izvajanjem, so v Šaleški dolini iztržili vsaj dve zmagi. Obranili so stolček Milana Medveda, najvplivnejšega šaleškega energetika in direktorja Premogovnika Velenje, ki na leto ustvari okoli 150 milijonov evrov prihodkov. Očitno pa so rešili tudi dileme o prihodnosti bloka 6, saj oba nova prva moža HSE in TEŠ njegovo gradnjo močno podpirata. Kmalu se bo videlo, ali je Kopač dobil tudi podporo Šaleške doline pri združevanju elektroenergetskih stebrov.

To odpira nova vprašanja glede nadaljnjih korakov odgovornih pri največji energetski naložbi v zgodovini samostojne Slovenije. Četudi sta ministrica za gospodarstvo in njen strankarski šef Gregor Golobič v minulih tednih veliko govorila o "slabem vodenju projekta", vsaj za zdaj v HSE (kot pri vseh podobnih zamenjavah v primerljivih državnih podjetjih) ni opaziti pretirane želje za brskanjem po domnevno spornih Rotnikovih poslih. Celo nasprotno, nadzorniki HSE so Rotnika raje "žagali" zaradi finančne konstrukcije, ki jo je prvi mož TEŠ - to mu je treba priznati - zaprl z relativno ugodnimi posojili mednarodnih bank. Spomnimo, kot je povedal prvi nadzornik TEŠ, Rotnik "ni bil zamenjan, ker bi nekdo delal kaj narobe, temveč zaradi optimalnejše komunikacije med HSE in TEŠ".

Vse kaže, da se bo pogodba o dobavi tehnološke opreme z Alstomom izvajala naprej - brez protikorupcijske klavzule, v nespremenjenem obsegu in z variabilnimi cenami večine materialov. Razlogi za predčasno "ohladitev" bloka 5 ne zanimajo nikogar več, ocene ekonomičnosti morebitnih alternativ (obnova blokov 4 in 5) pa se bo delalo le, če se bo izkazalo, da lahko v Velenju zmanjka lignita. Mimogrede, težko je verjeti, da dvome o zadostni količini lignita za blok 6 z nekaterimi nadzorniki holdinga deli novi direktor TEŠ, ki več let vodi nadzorni svet premogovnika. Dobra novica je, da je po več kot pol leta "vojne za Šoštanj", ki je odnesla Mateja Lahovnika, Franca Žerdina, Boruta Meha in zdaj še Rotnika, dokončno jasno, da sta za nadaljni potek 1,2 milijarde evrov vrednega projekta od petka naprej uradno odgovorna Darja Radić in Janez Kopač. Po kadrovski revoluciji v energetiki, ki je požrla marsikaterega svojega otroka, je pač dobro vedeti, komu gre na koncu izstaviti račun. In to ne le za električno energijo.