(Mnogi od naših bralcev se teh tri in več desetletij starih časov le še megleno spominjajo ali pa o njih sploh nič ne vedo, a ravno oni bivajo na novodobnih in povsem drugačnih platformah). Potem so se časi spremenili in beseda platforma je ostala v uporabi le še med ljudmi, ki so izšolani za to, da konstruirajo. Prav zato, zaradi njihovih vedno novih konstrukcij in razvojnih domislic, se je ta beseda ponovno naselila med nas – od rojstva tabličnih računalnikov naprej se na Dnevniku ukvarjamo s tem, kako vam naše medijske vsebine ponuditi na »novih platformah«, ne le na naši klasični narativni platformi, časopisnem papirju, in ne le kot spletni časopis (Dnevnik.si). Naš motiv za ta iskanja je lahko razumljiv – veljamo le toliko, kolikor nas berete.
Tablični računalniki ali tablice so po našem mnenju revolucionarne naprave. Ne le zato, ker časopisom, ki se soočajo s padanjem naklad in branosti, obljubljajo »drugo življenje« – čisto mogoče je, da se za to obljubo večnosti skrivajo marketinški vzgibi – ampak predvsem zato, ker od časopisnih založnikov terjajo, da se redefinirajo in na novo organizirajo. Dnevnikova informacija bo zaradi tega drugačna v časopisu, na spletu, telefonu in tabličnem računalniku. Prilagojena ne bo le tehničnim zmožnostim vsake od teh platform, ampak zlasti potrebam in interesom tistih, ki jih bodo uporabljali. Drugačni bodo tudi naši bralci, obstoječim se bodo pridružili novi, in samo zaradi bralcev tiskanih in digitalnih edicij izvajamo te spremembe. Naši uporabniki bodo s svojimi potrebami in interesi kajpak povratno vplivali na naše medijske vsebine, zato Dnevnikov vstop v svet tablic napoveduje tudi drugačno tiskano in spletno izdajo, od digitalne edicije, prilagojene tabličnemu računalniku, pa zahteva stalno dopolnjevanje in razvoj. Prišli smo šele na začetek. Zaradi naprav, ki silijo medije v spremembe in vam omogočajo stalen stik s svetom informacij, se torej ne bodo spremenili le založniki in njihovi poslovni modeli, spremenili se bomo vsi.
Danes, ko Dnevnik vstopa na prvo od številnih tablic, se nam zares pomembno zdi povedati naslednje. Pot, na katero se s širitvijo na tablične računalnike odpravljamo časopisi in naši bralci, je zelo podobna poti Krištofa Kolumba: hotel je priti v Indijo, pristal je v novem svetu, a se tega nikoli ni zavedal. Kljub temu je bilo njegovo potovanje zgodovinskega pomena. Tudi za nas velja, da vemo, kam bi radi šli, ne vemo pa, kam bomo s tablicami zares prišli. Vemo le, da samo tu, kjer smo, ne moremo več stati »inu obstati«. Na tem neizbežnem in nepredvidljivem potovanju bomo torej potrebovali pomoč, popravljati bomo morali smer in hitrost plovbe, odpravljali bomo morali napake, iskati boljši veter. Pomoč bomo potrebovali od vas, zato vam bomo hvaležni za vse vaše morebitne kritike, pripombe in predloge. Odpotujte z nami!