A bi lahko rezultate večine strank ocenili tudi nekoliko drugače. SDS je resda po številu glasov za občinske svete v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom zmagovalka, a 18,7 odstotka glasov (še zlasti če bi kdo delal vzporednice z rezultatom na zadnjih državnozborskih volitvah) ni neki prepričljiv dosežek. Tudi sklicevanje na večje število županov nekoliko izgubi blišč, ko vidimo dokaj klavrne rezultate županskih kandidatov SDS v večini mestnih občin oziroma ko ugotovimo, da v prvem krogu v mestnih občinah SDS ni dobila nobenega župana in da sta tudi oba njihova kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog, za vodilnim v občini zaostala za okoli deset odstotnih točk. Tudi rezultat volitev v ljubljanski mestni svet - še zlasti ker prestolnico v SDS vidijo kot enega glavnih razlogov za poraz na zadnjih državnozborskih volitvah in so tokrat vendarle nastopili z nekoliko močnejšo svetniško listo - razlogov za tako velik optimizem ne ponuja. Stranka ima namreč po novem devet svetnikov, torej enega več, kot jih je imela v Ljubljani doslej.

Še bolj nerazumljivo je Pahorjevo zadovoljstvo. SD je sicer res dobila na volitvah v občinske svete enak odstotek kot pred štirimi leti in nekaj županov več, a je po prejšnjih lokalnih volitvah postala na državnem nivoju zmagovita stranka. So pa v SD celo ob volitvah pred štirimi leti, ko se vzpon stranke še ni nakazoval, doseženih 12 odstotkov glasov na volitvah v občinske svete pospremili z besedami o konstantno ne najboljših rezultatih SD na lokalnih volitvah.

LDS je svoj rezultat izpred štirih let zmanjšala za polovico, čeprav drži, da se je razpad stranke manifestiral šele po prejšnjih lokalnih volitvah in da je po vseh razhajanjih v stranki tokratna obrobnost LDS nekoliko manj obrobna. Statistika stranke Zares komentarja niti ne potrebuje: stranka ni dobila nobenega župana, na volitvah v občinske svete pa manj kot 4 odstotke glasov. In če seštejemo "dosežka" LDS in Zares, vidimo, da je njun skupni rezultat precej slabši od rezultata LDS pred štirimi leti. Tudi število v prvem krogu izvoljenih županov SLS je (ob enakem rezultatu v občinske svete) manjše kot v prvem krogu leta 2006...

Je pa vse stranke tako po številu županov kot po rezultatu za občinske svete premagala skupina tako imenovanih neodvisnih kandidatov in list, kar je pravzaprav še ena zaušnica tako vladnim kot opozicijskim strankam in še en razlog več, da si velikih slavospevov ne morejo peti. Zmaga vsaj na videz nestrankarskih kandidatov pa je tudi eden od kazalnikov, kako rezultatov lokalnih volitev ni mogoče enostavno preslikati na državni nivo. Lokalne volitve so v večji meri odločanje za konkretne kandidate, ki se s strankarsko preferenco volilca nujno ne pokriva. In če k temu prištejemo še, da je praviloma udeležba na državnozborskih volitvah višja kot na lokalnih - na nedeljskih volitvah je bila udeležba celo najnižja na lokalnih volitvah doslej - pa da na državnozborskih volitvah niso redki tisti, ki določeno stranko podprejo zaradi nepodpore drugi stranki (ali njenemu predsedniku), kakšnih trdnejših zaključkov o politični podobi Slovenije čez dve leti na osnovi nedeljskih rezultatov vsekakor ni mogoče narediti.