Če bo vlada na današnji seji zavrnila, kar je Marušič mukoma izpogajal, potem ministru ne ostane drugega, kot da odveže ministrsko kravato in obleče belo haljo.

Od 25. maja, ko je Fides protestiral proti dan prej objavljenemu predlogu vlade o spremembi zakona o sistemu plač, je bila vsa energija usmerjena samo v plačilo zdravniških dežurstev. Štiri mesece vlado, ministrstvo za zdravje, zdravništvo in zdravstvene zavode ostala vprašanja niso (prav dosti) zanimala. Minister je letos brez velikega pompa pristal, da mu je rebalans proračuna odnesel 40 milijonov evrov. Na boljše čase čakajo investicije od ORL-klinike do ljubljanske urgence, pa tudi zdravstvena reforma. Zagotovila premierja Pahorja, da ima reforma prednost pred "parcialnim" problemom dežurstev, so bila iz tedna v teden vse bolj odločna in vse manj verodostojna. Obdobje pred umikom soglasij je bilo polno praznih besed, preudarnih pogajanj pa ni bilo. V vladi niso znali dogovoriti niti, okrog česa bi se lahko s Fidesom pogajali, tako da so včasih zavračali celo lastne predloge. Ne glede na to, da je ad hoc zniževanje plačila dežurstev nepotrebno, pa je ob umiku soglasij zdravništvo vladi mišice pokazalo tako, da to čim bolj zaboli paciente. Ponekod so na primer vztrajno bojkotirali nove razporede dela, iz zdravniškega upora pa niso bili izvzeti niti otroci in druge ranljive skupine. Celo v času stavke zakonodaja zdravnikom nalaga, da otroci ne smejo biti prizadeti, tokrat pa je bilo "sveto" le plačilo zdravniškega dela.

Takšne drže ne smemo pripisati vsej poklicni skupini. Nekateri zdravniki kljub nestrinjanju z vladnim populizmom, ki je v zdravnikih našel prikladnega grešnega kozla, soglasij za nadurno delo niso umikali, drugi jih niso udejanjili, tretji so soglasja za nadurno delo v teh dneh celo vrnili.

Pogajalci so se v zadnjih mesecih obnašali kot muhaste primadone. Njihova stališča, kje iskati rešitev, so se spreminjala iz dneva v dan. Če je v tej zmedi minister za zdravje zdravnike začel rotiti, naj raje stavkajo, nekdanja ministra Dušan Keber in Andrej Bručan, ki sta si v pogledih na zdravstvo sicer svetlobna leta narazen, pa sta se našla v pozivu k čim prejšnji rešitvi, vemo, da smo padli zelo globoko. Nedolžnih ni, ne na Fidesovi ne na vladni strani. Namesto da bi zaradi izrednih razmer oboji zardevali pred javnostjo, so v zadnjih dneh, menda na željo ministrstva za zdravje, skrivali ure in lokacije srečanj. Bežanje pred objektivi in mikrofoni ni potrditev želje po mirnih pogajanjih, ampak dejstva, da so pogajalci vmes tudi sami izgubili kompas.

Za hip, toda le za hip, si bodo lahko bolniki oddahnili, če bo vlada danes sprejela, kar sta se Marušič in Kuštrin včeraj dogovorila. Če je bilo reševanje vprašanja zdravniških dežurstev generalka za zdravstveno reformo in večje organizacijske spremembe v zdravstvu, nas lahko vnaprej skrbi. Zdaj sta se udarila zgolj vlada in zdravništvo, pri reformi pa se bodo križali številni interesi. Če vladi še naprej ne bo jasno, kaj želi doseči in kaj je za to pripravljena žrtvovati, se bo zdravstvo ob naslednjih trkih znova treslo.