Zadnja štiri leta je veljalo, da je v Gazo prepovedano uvažati vse, razen tistega, kar Izrael dovoli. Če bo prišlo do novega režima, bo dovoljeno uvažati vse, kar ni izrecno prepovedano. To velja tudi za humanitarno pomoč, iz katere so bile do prejšnjega tedna med drugim izključene pijače z mehurčki.

Nekakšen napredek to nedvomno je. Ker pa se Evropska unija pripravlja na to, da od Izraela prevzame nadzor blokade Gaze, bi bilo dobro, če na seznam prepovedanih stvari vključi tudi nekaj dobrin, ki jih Izrael ne bo vpisal na seznam.

Najprej je treba prepovedati vsakršno besedo o mirovnem procesu, sporazumih in napovedih, kako bo evropski nadzor nad trgovino z Gazo odprl pot do neposrednih pogajanj, ki naj prej ali slej pripeljejo do razrešitve bližnjevzhodnega konflikta. Bolje se je držati preprostega jezika dejstev. Evropska unija bo prevzela nadzor nad ekonomsko blokado Gaze v svoje roke v upanju, da lahko to delo opravi na manj boleč način. S tem bo sprejela tudi soodgovornost za popolno ohromitev ekonomije poldrugega milijona Palestincev in njen morebitni ponovni zagon.

Unija je nastala kot ekonomska skupnost. Če kaj razume, razume delovanje prostih ekonomskih tokov. Gaza ni pod blokado zaradi varnostnih razlogov, ampak zaradi politične strategije, ki so jo skupaj zastavili Izrael, Združene države in EU. Ko je Hamas zmagal na volitvah, so ga najprej skupaj politično izolirali in mu preprečili oblikovanje vlade na Zahodnem bregu in v Gazi. Ko je potem v Gazi prevzel v roke vso oblast in vzpostavil klerikalno diktaturo, ki je zadnji vojaški napad ni likvidiral, je EU pristala na ekonomsko blokado in popolno onemogočenje kakršne koli ekonomske dejavnosti razen tihotapske trgovine. Ideja je bila, da bo ekonomska blokada uničila palestinsko ekonomijo in Hamasu vzela podlago za krepitev oblasti. Zgodilo se je ravno obratno. Hamas si je s sistemom tihotapskih kanalov okrepil oblast, televizijske slike pa so postale neprijetne.

Da se ne bi čez deset let spraševali, kakšen smisel ima to, da Evropska unija pregleduje tovornjake in ladje, bi bilo dobro sedaj odgovoriti na to, kakšen cilj zasleduje. Štiri leta blokade so uničile palestinsko družbo. Uničene družbe je lahko nadzorovati, nemogoče pa jih je obvladovati. Do sil, ki stojijo na njihovih mejah in nadzorujejo gibanje njihovih pripadnikov, imajo preprost odnos. Razumejo jih ali kot zaveznike ali kot nasprotnike. Nekatere članice EU imajo bogate izkušnje s kolonialno politiko na Bližnjem vzhodu. Ta nikoli ni nevtralna. Vedno več prepoveduje kot dovoli.