Vemo, kdo stoji za Tino Maze

Preusmeritve pozornosti s Katarine Kresal, ki je zabredla pregloboko v teh raznih navezavah, povezavah, konec koncev v neavtentičnosti svojega javnega govora. Popolnoma jasno je, da Mazejeva deluje v smeri politične manipulacije, ki jo nad Mazejevo izvaja Katarina Kresal za potrebe svojega piarja.

Morda bralec misli, da je zgornja izjava povsem blazna. Pa ni. Ker je nekaj normalnega. Takšne stvari slišite praktično vsak dan in ste jih lahko že navajeni. Samo imena so zamenjana. V originalu je gornjo izjavo izrekel analitik Boštjan M. Turk, le da je v resnici govoril o policijski preiskavi pri Zmagu Jelinčiču. Stvar je enostavna. Če želimo, pač lahko vedno in povsod najdemo fantomsko politično ozadje. Vsi ste povezani, nihče ničesar ne naredi, če mu tega ne naroči tista velika pajkova glava. Kot v Matrici živite v iluziji, da ste svobodni, da sami odločate, v resnici pa ste zgolj del organizma, ki vam iluzijo svobode ustvarja, da vas lahko izkorišča.

Ampak tako kot v Matrici je tudi v Sloveniji nekaj upornikov, svobodnih ljudi. Takšen svobodni Morfeus je strokovnjak za ozadja Boštjan M. Turk. Tudi podpisani zavračam, da sem del Matrice. In večina bralcev bo za sebe prav tako rekla, da jih ne vodi neka pajkova glava, ampak da mislijo s svojo. Pa vendar ves čas poslušamo, kako je vse v Sloveniji vodeno iz ozadja. Čeprav je dokazov bolj malo, velikokrat pa se tudi naključjem po načelu šibke analogije pripiše organizirano ozadje. Živimo pač v času, ko odsotnost dokaza, da je nekaj res, še ni dokaz, da nekaj ni res. Tako enostavno je to, če se zgledujemo po Goebbelsu: "Propagandistu ne bo pomagala niti najbolj briljantna tehnika, če se ne bo držal temeljnega načela omejiti se na nekaj točk in jih ponavljati znova in znova." Zveni znano.

Da je vse "jasno na prvi pogled" in kaj vse "mi vemo", je pogosto samo votla argumentacija, ki računa na nevednost naslovljene javnosti. Ker pa se imamo za družbo, ki slavi razum, bi bilo prav, da se končno začnemo pogovarjati na osnovi dokazov. Pri bulmastifih recimo poslušamo, da je neko ozadje krivo, da na kraju ni bilo preiskovalnega sodnika. Pa ni tako. Psi so pogrizli svojega lastnika, tukaj ni kaznivega dejanja, kaj naj torej tam počne preiskovalni sodnik? Je pa bilo očitno storjeno kaznivo dejanje mučenja živali (kazen do šest mesecev), kar je dejanje iz pristojnosti okrajnega sodišča. Naj tisti, ki jim je vse jasno, povedo, kdaj je okrožni preiskovalni sodnik že šel na takšen ogled.

V resnici je za posameznika malokaj tako žaljivo kot pavšalno zanikanje njegove osebne in strokovne integritete. Recimo z govorjenjem, da je "policaje k Jelinčiču poslala Kresalova". Prvič, policiste je tja poslal preiskovalni sodnik, in drugič, seveda so pri katerih zadevah v ozadju omrežja, zagotovo pa ne vedno in zagotovo niso v omrežjih vsi, ki se z neko zadevo poklicno ukvarjajo. Dovolj o tem pove že to, da je v času Janševe vlade Zidarja, Tovšakovo in Černigoja med Čisto lopato aretiralo nekaj istih kriminalistov, kot so zdaj sodelovali pri akciji Čista parcela zoper Prijatelja, Jelinčiča in Pogačnika. So bili ti kriminalisti takrat neodvisni, danes pa niso? Ali pa morda danes so, takrat pa niso bili strokovni? So bili ti kriminalisti politično vodeni v času Janševe ali zdaj v času Pahorjeve vlade? V resnici tem kriminalistom operativcem politika "dol visi" in bodo dobro sled vedno zagrabili, še posebej, kadar je na trnku velika riba. Druga zgodba so vsakokratni policijski šefi, ki so (bili) vladajoči politiki bolj ali manj uslužni. Za trenutnega direktorja policije Gorška, čeprav je komu "že na prvi pogled vse jasno", nimamo nobenega dokaza, da je podaljšana roka vladajoče politike.

Povsem druga zgodba je generalna tožilka Brezigarjeva. Tožilka, politično večkratno povezana z Janševo SDS, bo ob svoji zamenjavi deležna podpore na ulici, napoveduje Janša. Če bi vlado danes vodil Janša, bi kakšno drugo barbaro brezigar, simpatizerko SD, brez odlašanja odstavil, še toliko prej pa bi to naredil, če bi pravosodni minister Šturm trdil, da je delala protiustavno in nezakonito. Medtem pa je Pahor priden mucek, odloča se, da ne bo odločal, gleda čez desno ramo in se boji, kaj bo rekel Janša. Eden od pravosodnih funkcionarjev je tukaj pripomnil: "Kako je pravosodje sploh še lahko neodvisno, če si glavni oškodovanec (pregon Berglunda) in osumljenec (zadeva Patria) s pozivi na mitinge lahko določa generalnega tožilca?"

Prav je, da na tem mestu tudi zaključimo z Goebbelsom: "Kdor lahko osvoji ulico, bo nekoč osvojil državo, saj ima vsaka močna politika svoje korenine na ulici."