Zasedanje EU in FED dvignila trge

Grčija je med drugim ugodila zahtevanim ukrepom Evropske unije, s čimer naj bi prihranila 4,8 milijarde evrov na letni ravni. To je vsaj za kratek čas stabiliziralo razmere na kapitalskih trgih, ki so po tej novici pridobivali vrednost. S to novico se je okrepil tudi evro v primerjavi z vsemi najpomembnejšimi valutami.

Poleg zasedanja Evropske unije glede rešitve javnofinančnega dolga Grčije, je imela v tem tednu pomembno vlogo tudi ameriška zvezna centralna banka FED. V svojem torkovem poročilu so potrdili jamstvo, da ključne obrestne mere ne bodo dvigovali. Ocenili so, da bo ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju letošnjega leta zraslo za 2,8 odstotka. Obetajoč je tudi podatek, da se je stanje na področju brezposelnosti počasi, vendar stabilno začelo zmanjševati. V tem tednu je presenetil tudi podatek o rasti industrijske proizvodnje za ameriški trg, ki je temeljila predvsem na rasti povpraševanja po telekomunikacijski in računalniški opremi. Na podlagi teh podatkov je FED sporočil, da bo obrestno mero dvignil najverjetneje v prihodnjih 12 mesecih.

Ob vseh teh novicah so trgi ohranili stabilnost in še dodatno pridobili vrednost. Indeks DAX se je v tem tednu tako podražil za 2,3 odstotka in v sredo pristal pri vrednosti 6030 indeksnih točk. Tudi francoski indeks CAC40 in angleški indeks FTSE100 sta dražja za 2 in 1,3 odstotka. Nekoliko manj sta pridobila ameriška indeksa Dow Jones in NASDAQ, ki sta v tem tednu zrasla za 1,6 in 1,9 odstotka. Na ameriškem trgu se je v tem tednu najbolj podražil indeks SP500, ki je pristal pri 1667 indeksnih točkah kar je za 2,2 odstotka višje v primerjavi s prejšnjim tednom.

Kot sem že uvodoma navedel, se je vrednost evra dodobra okrepila in v sredo se je v razmerju do ameriškega dolarja gibal pri vrednosti 1,3780. Ta učinek se je posledično čutil tudi pri surovinah. Cena zlata je v sredo poskočila na 1130 dolarjev za unčo. Vsekakor je to povezano z znižanjem vrednosti dolarja glede na evro in zvišanjem sodčka nafte, ki je v sredo dosegel 82,16 dolarja. Poglaviten razlog za dvig cene zlata bi lahko pripisali strahu pred zadolženostjo velikih svetovnih gospodarstev, kot so ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija. Izjemno volatilno je bilo v tem tednu gibanje cene bakra. Tečaj te pomembne kovine se že več kot mesec dni giblje med vrednostjo 330 in 345 dolarjev za trgovano enoto.

Če se bodo po dobrih makroekonomskih podatkih dvignili trgi, je mogoče pričakovati, da se bo tudi tečaj bakra povzpel na nove vrhove. Vrednost pšenice in koruze se je tokrat, po izdatnem padcu preteklega tedna, lepo dvignila. Cena pšenice je v sredo dosegla 487 dolarjev za trgovano enoto, kar je predstavlja štiriodstotno rast v primerjavi s preteklim tednom. Za odstotek več se je v tem tednu podražila koruza in sredino trgovanje končala pri 367 dolarjih. Negativnemu trendu pri sladkorju ni videti konca. Ta kmetijski proizvod je deležen razprodaje tudi v tem tednu, saj je njegova vrednost samo v tem tednu izgubila dodatnih sedem odstotkov. Glede na najvišjo raven, ki jo je sladkor dosegel konec januarja, je to že 41-odstotni padec vrednosti.

16. marec je prinesel stabilnost in posledično rast na trge. Pri vsem tem pa veliko negotovosti glede reševanja krize, saj konkretne rešitve in predlogi niso bili predstavljeni. Za vlagatelje je bilo očitno dovolj, da bodo v primeru poslabšanja stanja v grškem gospodarstvu priskočile na pomoč evropske države. Dovolj zgovorno, da ni treba biti preveč evforičen, priča podatek zaupanja vlagateljev v okrevanje nemškega gospodarstva. Vrednost indeksa gospodarskih pričakovanj, ki ga izračunava ZEW, se je marca v primerjavi s februarjem znižala s 45,1 na 44,5 točke. Kratkoročno lahko vsekakor pričakujemo rast trgov, vendar bo pa to pomenilo dosti večjo občutljivost za slabše novice.