Da kliče kot zunanji svetovalec ministrstva za kmetijstvo, je odgovoril. In da bi se rad srečal z menoj. Prosil sem ga, naj mi pred obiskom na naslov mojega elektronskega poštnega nabiralnika pošlje pogodbo, iz katere bo res razvidno, da je zunanji svetovalec ministrstva, oziroma katero drugo listino, ki bo dokazovala, da ima mandat za pogovor z menoj. Začel se je izmotavati, da tega ne more storiti. Tudi ob vprašanju, kakšen je njegov honorar, je mencal, češ da dela zastonj.
Sogovornika sem vprašal, kaj mi želi povedati. Da bi rad razjasnil nekatere okoliščine pisanja kolegice Tatjane Pihlar, je povedal. Vedel sem, kaj mi namerava natveziti, ker sem bil na to vnaprej opozorjen z več strani. Zato sem ga vprašal, ali bi mi rad pojasnil, da je kolegica Tatjana Pihlar osebno užaljena, ker ni postala uslužbenka ministrstva za kmetijstvo, zadolžena za stike z javnostjo. In je spet mencal, da bi mi razložil tudi to.
Sogovorniku sem zagrozil. Povedal sem mu, da bom sprožil vse ustrezne postopke, če izvem le še za eno osebo, ki ji je skušal podtakniti to dezinformacijo.
Naj pojasnim: kolegica Tatjana Pihlar, ki piše o kmetijstvu, je odlična novinarka, nima pa prav nobenega talenta, da bi delala kot piarovka. To, da je za piarovsko službo popolnoma nenadarjena, vedo vsi, ki kolegico poznajo več kot pet minut. Tatjana Pihlar je neposredna. Vse pove zelo naravnost. Če bi ona pisala ta komentar, bi bil opremljen tudi z imeni, priimki in nazivi gospodarskih družb. Takšna novinarka ne more postati piarovka.
V sredo, 3. februarja, je tragična zgodba dr. Saša Baričevića, ki so ga ubili njegovi bulmastifi, dobila še dodatne mračne tone. Ta komentar ni namenjen analizi sprenevedanja ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika. Namenjen je osvetlitvi mračnih prijemov, ki naj bi utišali novinarsko delo. Sogovornik mi je razložil, naj njegovega klica ne razumem kot pritisk. Da me kliče kot partner. Trditev, da sva partnerja, me je tako presenetila, da nisem vprašal, kakšen je najin partnerski odnos.
Na ministrstvu za kmetijstvo sem preveril, ali je človek, ki me je klical, res zunanji svetovalec ministrstva. Služba za odnose z javnostmi mi je odgovorila, da ni. Da pa se je nekoč zanimal za poslovno sodelovanje na področju komuniciranja z javnostjo.
Kdor je bral knjigo Boba Woodwarda in Carla Bernsteina Vsi predsednikovi možje, ki govori o aferi Watergate, je naletel na izraz "ratfucking". V političnem žargonu so ameriški republikanci ta izraz izumili, da bi z njim opisali politično sabotažo, s katero so želeli diskreditirati politične tekmece. In kritične novinarje. Osupljivo je, kakšna mašinerija se je aktivirala ob tragediji dr. Baričevića.
Nomina sunt odiosa. Imena so ostudna. Ta komentar ime sogovornika izpušča. Naslednji, če se bo ostudno delovanje nadaljevalo, ga ne bo.
