Od septembra lani, ko so se na prvi tekmi kvalifikacij s Poljsko v Vroclavu pokazali prvi obrisi napredka, so strpno gradili podobo na igrišču in zunaj njega. Letošnji jesenski finiš s serijo štirih zmag je bil sanjski za drugo mesto v kvalifikacijski skupini, pika na i pa je bila izločitev velike Rusije. Na žrebu kvalifikacijskih skupin za Južno Afriko je bila Slovenija uvrščena šele v peti, predzadnji kakovostni boben. Tedanji predsednik Rudi Zavrl je pred slabima dvema letoma hotel celo zamenjati selektorja Matjaža Keka s Srečkom Katancem, a je slednji ponudbo zavrnil in ostal v Makedoniji. Večina trenerjev bi dala odpoved, če bi z njimi ravnali tako, kot so s Kekom, a je mirni Mariborčan stoično prenesel ponižujoč odnos in napisal novo nogometno pravljico.
Reprezentanca je žal edina svetla točka slovenskega nogometa, predvsem pa ni odsev razmer v kralju športov pri nas. Podoba obubožane domače klubske scene s sumi korupcije v obliki športnih stav je pravo nasprotje reprezentančnih dosežkov. Nosilci igre v reprezentanci se sploh niso izbrusili na slovenski sceni. Iz Handanoviča so naredili enega najboljših vratarjev na svetu v Udineseju. Novakovič je bil doma zapostavljen, zato je moral prehoditi trnovo pot od avstrijske pete lige prek Bolgarije do zvezdniškega statusa v bundesligi. Cesarja so izšolali v zagrebškem Dinamu. Koren se je za nastope na veliki sceni usposobil na Norveškem.
Zasluge za sanjski uspeh pripadajo predvsem strokovnemu vodstvu in igralcem, ki so z delom, redom, disciplino in odnosom do državnega grba postavili trdne temelje. Skoraj nihče ni verjel, da bo Kek postal tako uspešen selektor, saj je s svojim delom presenetil celo največje optimiste. Levji delež za zasluge ima tudi trener Milan Miklavič, pravi deloholik, ki je skozi treninge strpno gradil igro. Kek je izjemno spretno sestavil reprezentanco tudi brez igralcev, ki bi morali biti glede na izkušnje in leta nosilci igre (Knavs, Ačimovič, Čeh), vzpostavil hierarhijo, soustvarjal izjemno razpoloženje v garderobi in izrabljal pomoč navijačev v Ljudskem vrtu.
V sanjski dosežek je vtkan še delček Zavrlove zapuščine, zato je to še zadnja velika zmaga nekdanjega predsednika. Velikih zaslug pa si ne more in ne sme lastiti novo vodstvo nogometne organizacije pod Ivanom Simičem, ker je bilo izvoljeno februarja letos. Kek s sodelavci ni dovolil, da bi se novokomponirani funkcionarji vtikali v njegovo delo in strokovni štab sredi kvalifikacij dopolnjevali z novimi obrazi iz zlate generacije. Kako kakovostna je sedanja vodstvena garnitura NZS, se bo razkrilo, če bo znala reprezentančno evforijo izkoristiti za ozdravitev popolnoma razsute slovenske klubske scene.