Politike na dieto

Napovedanih rešitev mejnega spora, ki so jih vselej spremljali optimizem in hvalnice, v vseh teh letih namreč ni manjkalo. Prva sta jih leta 2001 izzvala nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan, a sta s svojim predlogom mejnega sporazuma pogorela. Da sta državi na konju, kar zadeva mejni spor, je bilo mogoče upati tudi po izjavi o izogibanju incidentom, ki sta jo premierja Janez Janša in Ivo Sanader podpisala poleti 2005 na Brionih, a tudi iz tega ni bilo nič. Sledile so blejske kremne rezine, ki so s svojo sladkostjo tako omehčale Janšo in Sanaderja, da sta si obljubila reševanje mejnega spora prepustiti haaškemu sodišču... Tudi ta obljuba se je kmalu izkazala za zaletavo.

Vmes so čarobno paličico za rešitev mejnega spora iskali zgodovinarji in pravniki iz obeh držav, ki pa, kot pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu, "razen visokih stroškov za svoje delovanje niso proizvedli kaj posebno uporabnega". Podobno oznako si zasluži tudi devetmesečna slovenska blokada hrvaških pogajanj za vstop v EU, saj se je naša vlada z njo bolj kot ne osmešila. Glede na to, da bo arbitražno sodišče po včeraj podpisanem sporazumu začelo delovati šele, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU, pa je jasno, da je Slovenija pokleknila tudi tukaj. Hrvaška je namreč dosegla svoje - s takim določilom so pogajanja za njen vstop v EU ločena od reševanja mejnega spora, čeprav je Slovenija blokado utemeljevala prav s tem, da država, ki nima urejenih mejnih vprašanj s sosedami, ne more postati članica Unije. Ta sprememba v sporazumu bo seveda še ena priročna kost za glodanje slovenskega opozicijskega trojčka Janša-Jelinčič-Žerjav, zato je njegova ratifikacija v slovenskem parlamentu še bolj negotova kot v hrvaškem saboru, pa čeprav so posamezni predstavniki opozicije hrvaško premierko Jadranko Kosor razglasili za izdajalko. Razlogov za pesimizem, da se bo poskus rešitve mejnega spora znova sfižil, pa je še več - tudi enostranske razlage domnevno usklajenega besedila arbitražnega sporazuma, ki jih napovedujeta obe strani.

Slovenskemu premierju Borutu Pahorju, ki je zaradi tega dokumenta postavil na kocko celo svojo politično kariero, bo trda predla, če bo slovenski parlament o njegovi usodi odločal z dvetretjinsko in ne z navadno večino. V tem primeru bo težko zbral dovolj glasov, kajti mejni spor je za politike (predvsem opozicijske) tako slastna hrana, da bi se težko sprijaznili z dieto, če bi ostali brez nje. Zato je prav, da z napovedanim referendumom dobimo priložnost tudi volilci in povemo, ali smo za to, da se politiki še naprej mastijo na naš račun in v našo škodo.