Najhitrejši Zemljan nam je zgodovinskega nedeljskega večera človeške meje precej bolj približal, kot so nam bile znane doslej. Ko je lani, prav tako 16. avgusta, na olimpijskih igrah v Pekingu izboljšal svetovni rekord na 9,69, se je vse skupaj zdelo nemogoče. A sleherni človek je vedel, da je Bolt sposoben teči hitreje. Rekord, pri katerem se je 30 metrov pačil, se pogovarjal sam s sabo, se tolkel po telesu in dosegel izjemen čas, je bil preveč skrivnosten.

Berlinski tek je bil drugačen. Bolt, ki bo v petek dopolnil 23 let, je prvič, odkar je svetovni vladar, 100 metrov presprintal na polno in pokazal, česa je ta čas sposoben. Slovitega nasprotnika Tysona Gaya, ki je z 9,71 postavil tretji najhitrejši čas v zgodovini teka in ameriški rekord, je preveč spoštoval, da bi si upal ponoviti Peking.

Izjemno zanimivo je bilo po zgodovinskem finalnem teku na 100 metrov poslušati nekdanje zvezdnike sprinta. V Berlinu ne manjka nihče. V igri je preveč denarja, da bi lahko bivši svetovni rekorderji uživali na domačem kavču in podoživljali svoje čase. Ponudbam bogatih televizij se ne morejo upreti. Najboljši odgovor na vprašanje, kje so meje človeškega sprinta, je meni osebno ponudil Kanadčan Donovan Bailey, nekdanji svetovni rekorder, olimpijski in svetovni prvak. "Povsem brezpredmetne se mi zdijo primerjave med nami in Boltom. Usain je izpopolnil tehniko do maksimuma. Je tako dober in hiter, kot ni bil še nihče v zgodovini sprinta. Je precej boljši od nas, ko smo bili v najboljših časih. In meje človeštva so tam, kjer jih postavlja Usain Bolt!" je zaključil Bailey.

Marsikateremu atletskemu delavcu ali atletu gre v nos, da je sprint venomer tako napihnjen, druge discipline pa so na račun njega podcenjene. A izračun je preprost in gre v korist sprinta. Na letošnjem svetovnem prvenstvu ni bilo v nobeni drugi disciplini na startu 91 tekačev, ki so morali izpolniti mednarodne norme. S sprintom se ukvarjajo vse od 202 držav udeleženk, o sprintu se pogovarjajo vsi na svetu. In to je tudi razlog, da je bil Usain Bolt lani izbran za najboljšega športnika na svetu, saj je bil s tremi zlatimi olimpijskimi kolajnami po mnenju novinarjev boljši od ameriškega plavalca Michaela Phelpsa, ki je v Pekingu osvojil osem zlatih kolajn.

Analitiki štejejo tisočinke, ki jih je Bolt izgubil v najhitrejšem teku v zgodovini. Morda bodo prišli do tega, da bi lahko tekel pod devetimi sekundami in pol. A kakršen koli robotski mejnik bodo po novem odkrili, ga lahko postavi le en človek na svetu. Če je bil 16. avgust 2008 neverjeten, 16. avgust 2009 šokanten, je le vprašanje, kaj lahko prinese 16. avgust 2010. Ta odgovor pa lahko pozna le - Usain Bolt.

Jamajški "nadčlovek" v Berlinu še ni rekel zadnje besede. V prihodnjih dneh ga čakata še nastopa na 200 metrov in štafeti 4x100 metrov, vse drugo kot še dve zlati kolajni bi bila velika senzacija. Že zdaj pa je jasno, da je Berlin po olimpijskih igrah leta 1936, ko je štiri zlate kolajne osvojil ameriški sprinter Jesse Owens, dobil novega junaka. Le s to razliko, da lahko Boltu vsi odkrito zaploskajo in da ne bo čakal 48 let, da bo dobil svojo ulico v bližini prekrasnega olimpijskega stadiona.

Imamo pa tudi Slovenci svojega Bolta. Primož Kozmus sicer ne podira hitrostnih rekordov, a z metom kladiva prestavlja atletske meje, kot jih ni prej nihče od Slovencev.