Svetovni dan svobode tiska

Ali Žerdin. (Foto: Matej Povše)

Tretji maj je svetovni dan svobode tiska. Nekako vsak sedmi dan na koledarju je označen s pridevnikom "svetovni". Če gre za upoštevanja vreden "svetovni dan", za oznako stoji posebna resolucija Združenih narodov. Posebne resolucije so posledica dolgoletnih razprav, prizadevanj, bojev ali neznosnih dogodkov.

Svetovni dan svobode tiska ima na koledarju dva soseda. Četrti maj je mednarodni dan gasilcev. Prvi maj je mednarodni delavski praznik. Novinarji smo v dobri družbi - v družbi proletarcev in borcev proti ognjeni ujmi. Z gasilci delimo del poklicnega tveganja. Z delavci, ki praznujejo jutri, delimo usodo vseh, ki so ujeti v stoletja trajajoča protislovja med delom in kapitalom.

Vendar to ni edino protislovje, v katerega je ujet novinarski poklic. Novinarstvo je vpeto v protislovje pričakovanj javnosti, da bo novinarski izdelek neodvisen in verodostojen, ter pričakovanj tistih, ki imajo oblast in moč, da bo novinarstvo do njih prijazno. Ilustrirajmo: nekdanji predsednik vlade zaradi ocene, da je "za seboj pustil precejšnje opustošenje", toži Dnevnikovega kolumnista Vlada Miheljaka. Koprski župan toži Dnevnikovo novinarko Tatjano Tanackovič, ker je v komentarju zapisala: "Zanimivo bi bilo tudi razčistiti, zakaj je Luka Koper sklenila najemno pogodbo za zemljišča s koprskim podjetjem Grafist, ki je svoj razcvet doživelo pod vladavino koprskega župana Borisa Popoviča, ko pa bi zemljišče lahko sama kupila."

Je naloga kolumnistov, da sadijo rožice in razlagajo, da je ravnanje nosilcev oblasti privedlo v "precejšnje blagostanje"? Kje, če ne v komentarjih, naj bodo zapisane ocene, katera dejanja javnih funkcionarjev bi bilo "zanimivo razčistiti"? Se v oceni, zapisani v komentarju, da bi bilo ravnanja javnih uslužbencev zanimivo razčistiti, skriva kršitev osebnostne pravice politika? Je kolumnistova ocena, da je stanje slabo, poseg v pravice tistih, ki imajo moč?

Novinarji naj bi bili psi čuvaji demokratične ureditve. Predpostavka, da komentar ne sme sugerirati niti tega, kam bi veljalo usmeriti žaromete razčiščevanja, ker to ogroža osebnostne pravice močnih, je nevarna. Nevarna zato, ker je tisk najprimernejši družbeni mehanizem za postavljanje vprašanj in razlago globine družbenih problemov. Kje, če ne v tisku, lahko vsak dan sproti preberemo, zakaj se je svet znašel, kjer se je? O spornih klientelističnih navezah, globalnih in lokalnih, poroča svobodni tisk. Brez svobodnega tiska bi bili brez dnevnih poročil, ki prinašajo detajle o razsežnostih aktualnih problemov.

Med trinajstimi dobitniki Unescove nagrade za svobodo tiska sta bili dve nagradi dodeljeni posthumno. Med zadnjimi tremi nagrajenci sta dva že umrla. Pred dvema letoma je nagrado dobila ruska novinarka Ana Politkovska, kronistka protislovij sodobne Rusije, umorjena oktobra 2006. Letos je nagrado dobil šrilanški novinar Lasantha Wickrematunge, poročevalec o nasilju na idiličnem otoku, umorjen februarja letos. Nagrada nosi ime po Guillermu Canu Isazu. Leta 1986 je umrl pod streli dveh likvidatorjev, povezanih s kolumbijskimi narkokarteli.

Tradicionalnemu protislovju med delom in kapitalom ter stoletja trajajoči napetosti med tistimi, ki imajo oblast in moč, ter tiskom, lahko dodamo nova protislovja. Količina ljudi, ki dnevno spremljajo novinarsko delo, ni bila nikdar večja, kot je v tem trenutku. Hkrati pa je novinarsko delo danes težje kot kadarkoli vrednotiti na trgu. Trg, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje, po nastanku interneta ne more več vrednotiti intelektualne lastnine, ki jo ustvarja svobodni tisk. Povsem samoumevno se zdi, da mora biti danes na internetu vse zastonj - četudi gre za družbeno pomembno besedilo, v katerega je vložena znatna količina novinarskega dela. Protislovje, ko svobodni trg na dolgi rok ne bo več mogel ustrezno vrednotiti intelektualne lastnine, torej tudi produktov svobodnega novinarstva, bo eno ključnih protislovij prihodnosti. Paradoksalno - trg lahko vrednoti izdelke PR-industrije.

Kaj bi se zgodilo, če bi svobodni tisk izginil? Potem izgine tudi javnost. Izgineta državljanka in državljan. Izgineta volilka in volilec. Kaj ostane? Bomo dobili svetovni dan svobodnega trga? Svetovni dan neomejene politične oblasti? Bi ta dva dneva lahko nadomestila vse druge svetovne dneve?