Vojna brez možnosti zmage

Vlačič je namreč v zadnjih dneh odločitev evropske komisije, da zaradi uvedbe samo pol- in enoletnih vinjet na slovenskih avtocestah začasno "zamrzne" financiranje treh odsekov na Štajerskem in Dolenjskem, označil za "politični pritisk politične institucije".

Nazaj v realnost. Slovenija "vojne" z evropsko komisijo zaradi vinjet ne more dobiti najmanj iz treh razlogov. Prvič, ker je vanjo vstopila povsem nepripravljena. Vinjete je uvedla na hitro, ne le brez študij javnofinančnih posledic, ampak tudi brez ustrezne lobistične podpore v Bruslju, ki bi Sloveniji v najslabšem primeru "kupila" leto ali dve časa. Medtem ko na evropsko komisijo pritiskajo z zahtevo po uvedbi nekajdnevnih vinjet pri nas tako nemški kot avstrijski avtoklubi, turistične organizacije, sedanji in nekdanji vplivni politiki ter drugi lobisti, je Slovenija v tem boju sama.

Še več, odhajajoča vlada pred uvedbo vinjet očitno sploh ni testirala "terena" v sosednjih državah in Bruslju. Ideje, ki naj bi se v začetku leta porodila na enem izmed srečanj do zdaj največje vladne stranke, tako pred njeno izvedbo ni vključila ne v letni operativni program financiranja gradnje avtocest ne v akcijski načrt postopne uvedbe cestninjenja v prostem prometnem toku. Je potemtakem čudno, da evropska komisija ne sprejema slovenskega argumenta o prehodnosti vinjet? Drugič, izkušnje držav članic kažejo, da evropska komisija pri vprašanju cestninjenja ni vajena popuščati. Razlage o spremembi bruseljske politike do slovenskih vinjet po tistem, ko je vajeti direktorata za promet prevzel Italijan, težko vzdržijo, če vemo, da je morala vinjete z nekajdnevno veljavnostjo pred dobrim desetletjem naknadno uvesti tudi Avstrija in da jih imajo vse članice Unije, ki vozila cestninijo na tak način. Nemčija, ena najmočnejših držav članic, je tako morala pred petimi leti opustiti idejo o davčnih olajšavah pri dodatni cestnini za domače tovornjake, težje od 12 ton, pod pritiskom komisarke iz - Španije.

In tretjič, Slovenija lahko do končanja morebitnega postopka na sodišču evropskih skupnosti pretrpi velikansko škodo. Poleg opomina in 140 milijonov kohezijskih evrov za gradnjo avtocest, ki bi lahko bili zaradi dolgotrajnega pravdanja izgubljeni za vedno, obstaja velika verjetnost, da bo Eurostat že prihodnje leto Darsove obveznosti (gre za skoraj tri milijarde evrov) prišteval med javni dolg Slovenije. Ob tem je skoraj protislovno, da je Slovenija pripravljena celo na sodišču zagovarjati cestninski sistem, ki bo že prihodnje leto močno povečal luknjo v Darsovi blagajni in ki spodbuja dnevne migrante, da se raje kot z vlaki ali avtobusi vozijo z avtomobili.

Kaj naj torej naredi nova vlada? Kratkoročno naj po preučitvi turističnih in drugih tranzitnih tokov skozi Slovenijo uvede eno-, ne pa tudi dvotedenskih vinjet, zanje določi ceno, ki ne bo pretirano odstopala od evrovinjetne direktive, podraži pol- in enoletne vinjete, podraži cestnino za tovorna vozila in v Bruselj pošlje rože pred pogajanji o financiranju obnove železnic. Dolgoročno pa naj na področju cestninjenja sestavi strategijo ali načrt, ki se ga bo držala dlje kot pol leta.