Mali delničarji, zganite se!

Postopke so spremljali netransparentna komunikacija z javnostjo in vlagatelji, poskusi mahinacij pri posameznih postopkih, pri katerih so, če sklenemo, lastnik (država), izbrani finančni svetovalci in uprave odpovedali drug za drugim. Naj konkretiziramo nekaj primerov: na primer povsem neprimerne javne ocene ministra Andreja Vizjaka, da je delnica Telekoma enkrat precenjena, drugič podcenjena in to v času privatizacijskih postopkov. Drugič, opozorila pred začetkom javne prodaje Nove KBM, da niso vnaprej določeni kriteriji za izbiro institucionalnih vlagateljev, so se izkazala za utemeljena že takoj po začetku kotacije. Za razliko od petih pokojninskih družb oziroma skladov vključno z državnimi so namreč precejšnje pakete delnic dobile družbe iz davčni oaz, ki so v nekaj dneh z visokimi dobički izstopile iz lastništva, medtem ko sto tisoč malih delničarjev zaskrbljeno opazuje, kako kopnijo njihovi prihranki. Tretjič, zaradi prerekanj s finančnim svetovalcem o primernosti cene in vrednotenja Pozavarovalnice Sava je bila država celo prisiljena prestaviti začetek kotacije. Najbolj porazen pa je začetek kotacije Zavarovalnice Triglav.

Izplen je naslednji: Telekom se je na borzo uvrstil 2. oktobra 2006, do zdaj je glede na prvi enotni tečaj izgubil že 25 odstotkov vrednosti, Nova KBM pa v devetih mesecih 38,2 odstotka. Pozavarovalnica Sava se je na borzo uvrstila 12. junija, do danes je izgubila 7,2 odstotka vrednosti; Zavarovalnica Triglav je od ponedeljka izgubila že 8,5 odstotka, glede na prvi borzni posel pa celo 16,2 odstotka. Samo te štiri družbe so na borzi danes vredne skupaj 923 milijonov evrov manj, kot so bile na svoj prvi trgovalni dan.

Delnice brez dvoma delijo usodo slabih razmer na kapitalskih trgih. Toda vlada bi morala, če je čakala dve leti od takrat, ko ji je skupina za privatizacijo odbora za reforme predlagala čimprejšnjo uvrstitev posameznih delnic na borzo, še počakati, ne pa da je družbe v želji po nabiranju političnih točk pahnila v negotovo usodo na vrhuncu finančne krize. Nobenega dvoma pa ni, da je dogajanje z omenjenimi delnicami – z izjemo Pozavarovalnice Sava – tudi posledica slabega vodenja in nadziranja družb. Prvim možem Nove KBM Matjažu Kovačiču, Telekoma Bojanu Dremlju in Zavarovalnice Triglav Andreju Kociču – vsi trije so izbranci sedanje vlade – je namreč skupno, da se bolj kot s svojim poslom ukvarjajo s političnim spletkarjenjem, stalnimi konflikti s podrejenimi in podrejanjem posameznim, predvsem političnim elitam, v veliko primerih na škodo lastnih podjetij. Zadnji primer dogajanja na Zavarovalnici Triglav, kjer že od marca slepomišijo s škodnim primerom na Slovaškem, ki bi lahko odnesel celo enoinpolletni dobiček družbe, pa je pravi dokaz tega, da imajo vodstva nad sabo še neprimerni državni nadzor in da se država kot večinska lastnica očitno ne zaveda, da imajo te družbe desettisoče malih delničarjev ter da se igra tudi z njihovim premoženjem. Svoje lastniške pravice uveljavlja zgolj skozi to, da je številnim »svojim« članom nadzornih svetov in izbrancem v vodstvih podjetij omogočila dobro plačane funkcije z minimalnimi odgovornostmi. Zato, mali delničarji, čas je, da se zganete!