Še ena policijska

V štirih mesecih sem odkril devet kršilcev, eden je plačal globo, drugi so bili samo opozorjeni. Zato sem na postaji prometne policije Kranj vložil ugovor zaradi neenakopravnosti uporabnikov ceste in zaradi samovoljnega presojanja organa, kdo je lahko le opozorjen za enak prekršek in kdo mora biti oglobljen.

Pomočnik komandirja pristojne postaje me je pisno poučil, "da enakih prekrškov ni, so le istovrstni". Iz povedanega sledi, da je bil moj prekršek le "istovrsten" s tistimi, ki jih je organ samo opozoril, vendar pa "neenak", zato me je organ oglobil na licu mesta. O. K. Toda kaj je tisto, kar "istovrstne" prekrške deli na "neenake", torej na tiste, ki morajo biti oglobljeni. Kaj je sicer "istovrstno", ne pa "enako", odloča organ na licu mesta po presoji vseh okoliščin. O. K. Vesten birokrat s postaje mi nato tudi našteje, katere so te okoliščine. V dveh minutah, kolikor je trajalo srečanje z organom, naj bi uniformirani mladec upošteval tele okoliščine: stopnjo storilčeve odgovornosti, nagibe, iz katerih je bil storjen prekršek, stopnjo ogrožanja, PREJŠNJE ŽIVLJENJE KRŠITELJA (sic!), obnašanje po storjenem prekršku in "še bi lahko našteval", je zapisal pomočnik komandirja. Pomočnik komandirja je še dodal, da policist kršitelja lahko le opozori, če oceni, "da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep…"

In zdaj sprašujem, kako je policist ocenil, da "opozorilo ne bo zadosten ukrep"? Vedno sem tudi mislil, da stopnjo odgovornosti in nagibe za prekršek presojajo šolani pravniki. Da pa uniformirani mladec na cesti presoja PREJŠNJE ŽIVLJENJE KRŠITELJA, pa presega vse meje razumnosti. Ker je bilo tudi moje obnašanje na "akademski ravni" in nisem dal povoda za "maščevanje oblasti", sklepam, da organu nisem bil simpatičen in da je bil to edini razlog za odtujitev dela pokojnine. Prav to pa ni prav - da nadebudni mladci kaznujejo po nesimpatičnosti. Hvala za takšno policijo. Takšne policije pa res ni mogoče "spoštuvat" (po I. Lebanu oziroma I. Mlakarju). Ugotavljam da policijski vici sploh niso vici, ampak resnično dejstvo.

Silvo Kristan, Podkoren