Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
Zanimivo je, da je edino literarno delo izpod katoliškega peresa, ki mu je pokojni Josip Vidmar sploh priznal kako umetniško vrednost, bilo prav ta Hofmannsthalova igra – a avtorja je vendarle kaznoval vsaj tako, da njegovega imena ni niti omenil! Stvar je toliko bolj zanimiva, ker je bil pesnik vsaj deloma judovskega rodu, a je pozneje menda postal celo tretjerednik frančiškanskega reda. Da je bil dramatik deležen katoliškega, ne pa svetopisemskega, torej krščanskega nauka, dokazuje rešitev v zadnjem dejanju te igre: glavnega junaka ne reši samo vera, kakor uči Pismo, ampak tudi »dobra dela«, ki ga alegorično spremljajo skozi vrata življenja in smrti. Da ne bo nesporazuma: kakšna manj zahtevna pamet ob omembi te bistvene razlike med religijo (Rima) in vero (iz Pisma) takoj protestira, kako pomembna so vendar dobra dela. Zelo pomembna so, ni nobenega dvoma. Tako pomembna, da jim je Bog obljubil plačilo v nebesih. Biti plačan pa ni isto kakor biti odrešen. Dobra dela nam lahko zagotovijo še tako neizmerno plačilo v nebesih, ne morejo pa nikogar v nebesa spraviti. To zmore samo vera v Jezusa Kristusa, odrešenje pa je njegov zastonjski dar. Kdor vztraja pri napačni teologiji dobrih del, prodaja odpustke. Baranta z Bogom. Dela iz vere razbojniško jamo, nad katero je Gospod dvignil bič v preddverju templja.
A vrnimo se k slavnostni govornici. Če hočemo danes slišati pravo sprevrženost Božje besede, smo najbolj zanesljivo na pravem naslovu, če povabimo koga, ki je končal študij na kateri od teoloških fakultet, pa naj gre za katoliško ali protestantsko. Gospa Elke Heidenreich je poleg germanistike in gledaliških ved študirala tudi teologijo. Germanistika jo je naučila barvitega jezika, gledališke vede teatralne retoričnosti, teologija pa, da je za ljudi kar koli lahko resnično, če le ne piše v Bibliji, kakor je zapisal Napoleon. Iz najlepšega dela Stare zaveze, ki je tudi nedosegljiv biser svetovne književnosti, iz Salomonove Visoke pesmi, je vzela vrstico »Zakaj močna kakor smrt je ljubezen« in jo prevrnila na glavo, to pa je v glavnem vse, kar moderna teologija zna, in vsemu kulturnemu svetu oznanila človeško modrost: »Kajti močna kakor ljubezen je smrt«. Razglasiti smrt za zmagovalko vsega za teologinjo brez Boga niti ne bi bil tako hud spodrsljaj, če ne bi po tistem, ko je povedala povsem pravilen sklep na osnovi podmene, da Boga ni, in bi bila v takem primeru smrt resnično zadnja beseda vsega življenja, vendarle naredila izjemo in za nesmrtno razglasila umetnost: »Künstler schaffen nicht für den Augenblick, sondern für die Ewigkeit.« Umetniki ne ustvarjajo za trenutek, ampak za večnost. Lepa večnost, v katero duhovita gospa iz nemške dežele naseljuje umetnost, ki pa je nihče ne bo mogel občudovati in se z njo osrečevati, saj toliko ve, da ljudje na tem svetu nismo večni in nas ne bo več. Prav nikogar. Samo umetnost še bo. Ta pa za večno. Sonce se bo sicer spremenilo v supernovo in požrlo vse planete, a tega gospe govornici niso povedali, na teologiji pa tega tudi ni slišala, in tako mirno pripoveduje pravljico o večni umetnosti v sicer minljivem svetu. In to kapaciteto je nemška revija »Cicero« letos razglasila za »die einflussreichste deutsche Intellektuelle« (najbolj vplivno nemško intelektualko). Nimajo samo Avstrijci svojega slikarja, ki kolje bike in z vedrom krvi poliva platna in jih prodaja kot umetniška dela; nimamo samo Slovenci »filozofa«, ki hvali Stalina in na zahodu medtem pridno bogati; tudi Nemcem ni prizaneseno, oni imajo svojo »teologinjo«, ki ukinja večnost transcendence in razglaša zmago smrti celo nad ljubeznijo, umetnosti pa obljublja večnost, tudi ko bo snov našega planeta že davno del plazme eksplodirajočega sonca.
Priznati moram, da mi je potem dosti bližji prav letos 100 let stari francoski antropolog Claude Lévi-Strauss, ki je za že omenjeno revijo »Cicero« izjavil: »Trdno sem prepričan, da nima življenje nikakršnega smisla.« Ne vem, ali se francoska kapaciteta zaveda, da to velja tudi za njegovo antropologijo in njegov strukturalizem. Vsekakor pa si vsaj ne dela iluzij, da bi bilo to, kar mu je osebno blizu, kljub minljivosti vsega deležno večnosti. Strauss ima prav, če ima prav njegov ateizem. Če ni Boga, potem objektivnega smisla dejansko ne more biti. A seveda tudi nobene podlage za večno trajanje še tako lepe umetnosti. Ateizem... Ron Kritzfeld je zapisal o njegovih izpovedovalcih in misijonarjih: »Ateisti: ljudje, ki goreče branijo vero, ki je nimajo.« Resničen umetnik, avstrijski glasbenik in dirigent Nikolaus Harnoncourt je pred kratkim povedal tole misel, ki se vsekakor veliko bolj poda h govorniškemu pultu salzburških iger, ki so nastale na pobudo ljudi, ki so vero imeli, in jih še vedno utemeljuje in uvaja drama o temeljnem verskem vprašanju: »Osebno si lahko razložim umetnost le kot povezavo s transcendentnim.«
Če pa se ateisti motijo, in razumen agnostik mora upoštevati tudi to možnost, potem ima prav 6. vrstica iz 8. speva Visoke pesmi, da je namreč ljubezen močna kakor smrt – in ne ponaredek gospe Heidenreich (slovensko: kraljestvo poganov), po katerem naj bi bila smrt močnejša celo od ljubezni. Smrt ne more biti močnejša od Boga – Bog je namreč ljubezen, kakor beremo v evangeliju po Janezu. Če pa je ljubezen večna, potem je smrt premagana, kakor pravi Pismo: »Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt.« To pa je tudi edino realno zagotovilo umetnosti, namreč resnični, po Božji meri resničnega, dobrega in lepega, da ne bo nehala obstajati skupaj s tistimi, ki so jo v Božjem daru poustvarjali ali pa jo v istem daru použivali.
Dejan Kovač
Goran Vojnović
Navi Pillay
Tanja Lesničar - Pučko
Ervin Hladnik Milharčič
Vlado Miheljak
Borut Mehle
Marko Crnkovič
Boris Dežulović
Tomaž Mastnak
Igor Masten
T. Zgaga, odjemalec električne energije
Zoran Senkovič
Slavko Pregl
Sašo Dolenc
Karl Kloshar petek, 01.08.2008 ob 10:19
Hm, dvom, zaznati je dvom v Njega, ali pa se mi to samo zdi?
Razumem, da avtorju heretik Elka gre močno na živce in se bo zaradi svojega dela cvrla v peklu. Ampak govoriti o večnosti umetnosti v kontekstu nekaj milijard let kaže na avtorjev odnos do omenjene gospe, ali pa preprosto na to, da nekaj v glavi avtorja ni v redu.
Mimogrede, sonce ne bo nikoli supernova. Kaj češ, ni vse sveto pismo.
jagababa petek, 01.08.2008 ob 13:43
Dobra dela nam lahko zagotovijo še tako neizmerno plačilo v nebesih, ne morejo pa nikogar v nebesa spraviti. To zmore samo vera v Jezusa Kristusa, odrešenje pa je njegov zastonjski dar. Kdor vztraja pri napačni teologiji dobrih del, prodaja odpustke. Baranta z Bogom. Dela iz vere razbojniško jamo, nad katero je Gospod dvignil bič v preddverju templja.
Morda to ni mesto za teološke razprave, toda lepo je, če človek kaj verjame, še lepše je, če to utemelji. Bog je ljubezen, pravi Ošlak. Kaj pa je ljubezen? Stanje ne-egoizma, ne-ega, nesebičnosti. Do tega stanja lahko človek pride prek nesebičnega služenja drugemu, ki brusi in obrusi človekov ego... Roke, ki služijo, so bolj svete kot ustnice, ki molijo, pravi s tem v zvezi indijski avatar Sai Baba. Tudi kristanocentrično prepričanje, da vodi pot k Bogu samo prek Jezusa Kristusa, je domišljavost, ki je lahko lastna samo človeku. Če je Bog ljubezen, kdo lahko trdi, da je ta rezervirana samo za tiste, ki morda tudi svetohlinsko prisegajo na Jezusa in iskrene ljubezni morda sploh ne premorejo? sploh pa, a ni zemlja malce prevelika, da o vesolju sploh ne govorimo, da bi lahko ena sama božja inkarnacija odrešila ves svet in vse vesolje v vseh časih? Bog je ljubezen in je močnejši od smrti, v vseh časih, v vseh prostorih, v vseh vesoljih - ali pa ga ni nikjer...
Bitje petek, 01.08.2008 ob 15:31
"Dobra dela nam lahko zagotovijo še tako neizmerno plačilo v nebesih, ne morejo pa nikogar v nebesa spraviti. To zmore samo vera v Jezusa Kristusa, odrešenje pa je njegov zastonjski dar." Zato pa so nebesa polna vojnih zločincev, morilcev, okrutnežev, sadistov...
hmarijan petek, 01.08.2008 ob 15:57
Bitje, Vi ste verjetno prvi človek, ki je bil v nebesih. kajti kako bi icer vedeli, da so nebesa polna vojnih zločincev, morilcev, okrutnežev, sadistov...Ali ste tudi vi eden od teh naštetih kandidatov? In še nekaj, ali vi kot oče, ( če ste oče) nebi odpustili vašemu sinu ali hčerki ne glede kaj je storil ali torila. Vidite Bitje, Vi ste kot tisti, ki se zlahka maščuje, zlahka sovraži in ne odpusti. osebno jaz bi vas imenoval velikega slabiča. kajti saj ni nobne težave ljubiti tiste ki vas ljubijo. Toda ljubiti tiste, ki vas sovražijo in vam delajo hudo, to je čisto druga zadeva. Saj zato je Bog ne le simbol ljubezni, temveč je LJUBEZEN, ki lahko odpusti, ko se ljudje skesajo za svoje prestopke. zemeljsi zakoni ne odpuščajo, le najdejo se lahko luknje v zakonih. V Božjem zakonu ljubezni pa ni lukenj. če se človek skesa za svoja dela in ne dela več istih, Bog odpusti takemu človeku. Ali imate ženo gospd Bitje, če jo imate, ali je kdaj storila abortus z vašim žegnom? Če je, aline mislite, da sta oba zagrešila najhujši greh in umor, nad še ne rojenim otrokom. Tudi ta greh vama je lahko odpuščen, če se skesata pred Bogom in On vam bo odpustil. Zapomnite si eno zadevo za večno. Da v nebesih ni kriminalcev, morilcev in taih kot vi omenjate. Toda v nebesih so ljudje, ki so grešili, pa so se na zemlji skesali. og jim je po Jezusu Kristusu odpustil in le zato so v nebesih. In kar Bog odpusti, to se zbriše, vrže stran tako daleč kot sta si odmaknjena vzhod od zahoda. To je ljubezen, odpuščanje in nato pozabiti. Bitje , skesajte se tudi vi in spoznali boste pravo srečo, biti osvobojen, grdih predsodkov in obsojanj, kot ste jih vi polni.
MarjanH
2xigor nedelja, 03.08.2008 ob 18:55
hmarijan: Ujeli sre se sami v past: najprej očitate bitju, če je že bil v nebesih, ker ve kdo so njegovi stanovalci. potem pa sami trdite, da bog odpušča za grehe katerih ste se pokesali. Jaz sprašujem, vas če ste že bili pri bogo, da to trdite?
hmarijan petek, 01.08.2008 ob 16:27
Bitje, Vi ste verjetno prvi človek, ki je bil v nebesih. kajti kako bi icer vedeli, da so nebesa polna vojnih zločincev, morilcev, okrutnežev, sadistov...Ali ste tudi vi eden od teh naštetih kandidatov? In še nekaj, ali vi kot oče, ( če ste oče) nebi odpustili vašemu sinu ali hčerki ne glede kaj je storil ali torila. Vidite Bitje, Vi ste kot tisti, ki se zlahka maščuje, zlahka sovraži in ne odpusti. osebno jaz bi vas imenoval velikega slabiča. kajti saj ni nobne težave ljubiti tiste ki vas ljubijo. Toda ljubiti tiste, ki vas sovražijo in vam delajo hudo, to je čisto druga zadeva. Saj zato je Bog ne le simbol ljubezni, temveč je LJUBEZEN, ki lahko odpusti, ko se ljudje skesajo za svoje prestopke. zemeljsi zakoni ne odpuščajo, le najdejo se lahko luknje v zakonih. V Božjem zakonu ljubezni pa ni lukenj. če se človek skesa za svoja dela in ne dela več istih, Bog odpusti takemu človeku. Ali imate ženo gospd Bitje, če jo imate, ali je kdaj storila abortus z vašim žegnom? Če je, aline mislite, da sta oba zagrešila najhujši greh in umor, nad še ne rojenim otrokom. Tudi ta greh vama je lahko odpuščen, če se skesata pred Bogom in On vam bo odpustil. Zapomnite si eno zadevo za večno. Da v nebesih ni kriminalcev, morilcev in taih kot vi omenjate. Toda v nebesih so ljudje, ki so grešili, pa so se na zemlji skesali. og jim je po Jezusu Kristusu odpustil in le zato so v nebesih. In kar Bog odpusti, to se zbriše, vrže stran tako daleč kot sta si odmaknjena vzhod od zahoda. To je ljubezen, odpuščanje in nato pozabiti. Bitje , skesajte se tudi vi in spoznali boste pravo srečo, biti osvobojen, grdih predsodkov in obsojanj, kot ste jih vi polni.
MarjanH
VelikiM petek, 01.08.2008 ob 16:57
Zanimiv nov predmet razlikovanja na katolike in ostale: katoliško pero. Katoliška fantazija res ne pozna meja.
2xigor nedelja, 03.08.2008 ob 19:03
Glede poosebljanja ljubezni z bogom, mislim, da to ni res! Ne vem imen, vendar sem nekoč na začetku biblije bral, kako bi moral oče žrtvovati sina za boga. Oče se je že pripravil, da ubije lastnega sina, ko ga je bog vseeno ustavil. in rekel" Sedaj vidim, da se me bojiš" Je to za vas ljubezen? Za mene je to poldložnost, ki je močnejša od ljubezni do lastnega sina. Jaz pod nobenim pogojem ne bi bil pripravljen ubiti lastnega sina. Mogoče za to, ker se ne bojim boga! Sprašujem se kakšna je to vera v boga, ki se ga moraš bati! Svojega boga, bi morali ljubiti!
jagababa ponedeljek, 04.08.2008 ob 07:56
Morda pa je bog rekel samo: 'zdaj vidim, da me ljubiš...' Pri tem pa je treba upoštevati, da so biblijo pisali ljudje, zato ima tudi biblični bog zelo veliko človeških lastnosti: jezo, maščevalnost, ljubosumnost, sumničavost, nezauplivost... Mislim tudi, da bog takih testov nad ljudmi, da bi preizkušal njihovo vero s tem, da bi jim naročil, naj ubijejo lastnega sina, ne dela. Si pa predstavljam, da je kak duhoven kje kdaj zahteval tudi kaj tako sprevrženega...Po moje je tudi to lahko sam plod človeškega pokvarjenega uma. tudi v bibliji kot delu človeka je veliko plev in malo zrnja. Ljudje smo pač taki...
2xigor ponedeljek, 04.08.2008 ob 21:37
Jagababa: vsaj tukaj ti ni treba sprevračati besed! To ni ideologija, ampak religija. Točno tisto, kar sem napisal sem bral:"Sedaj vidm, da se me bojiš" Sicer pa kakšen je to bog, ki je ustvaril zlobo, sovraštvo itd. To ni ljubezen! Zato besedo ljubezen ni treba enačiti z bogom. Z bogom lahko enačiš ubugljivost, boječnost itd. Jaz kot ateist smatram vernike vseh vrst za strahopetce, ki se bojijo smrti. Zato se tolažijo z posmrtnim življenjem. Priznam, da ste verniki v boljšem položaju, ker verjamete, da boste še živeli. Vidiš jaz v te pravljice ne verjamem, zato mi je nekako težje umreti kot tebi! Vseeno pa je smrt neizbežna!
jagababa torek, 05.08.2008 ob 15:55
Igor spet se jeziš in si krajšaš življenje s tem. Edino, ki ga imaš, kot sam verjameš... Še dobro, da je Bog dober do vseh svojih ovčic, kakšen Bog/Oče bi sicer bil, in je tudi do tistih, ki ne verjamejo vanj, enako ljubeč...
2xigor torek, 05.08.2008 ob 22:45
Vidim, da enostavno spregleduješ moje besede. Ne jezim se! Zakaj bi se jezil? Samo svoje mnenje izražam, ti pa svojega, jaz enostavno ne morem povezati besede ljubezen z bogom. To izhaja iz tistega znamenitega stavka. sicer bi lahko filozofirala, ampak res ne vidim smisla. To lahko samo vodi v pogovor gluhih.
Ing.Pawel_Premrl_vonPremerstein sreda, 06.08.2008 ob 20:36
Moji predniki so odšli ali pa smuknili ali se izmuznili v Večnost. To je gotovo Večnost. Ko včasih utrujen ležem predno zaspim pomislim, da bo tako v Večnosti: spanje brez sanj. Vse drugo so zelo sumljive špekulacije in če sebom zbudil na drugem Svetu bom zelo presenečen in to tako zelo, da če bodo veljali zemeljski zakoni me bo od presenečenja kap!
Ing.Pawel_Premrl_vonPremerstein sreda, 06.08.2008 ob 20:50
Zadnjič sem v DELO.si pripovedoval pripadnik katerih religij sem že bil in mimogrede kakšno tudi izpustil, kajti menjavanje religij se mi je zdelo isto, kot menjavati srajce in človek ne drži vseh srajc, ki jih je nosil v spominu. Če poizkusim bolj natančno še enkra, kakšnih ver sem že bil: katoliške, muslimanske, protestantske, pripadal sem Pentacost Church v tem času sem večkrat zahajal tudi v pravoslavno cerkev v Ljubljani, nato sem postal Jud (to pišem z veliko, ker pomeni tudi pripadnost ljudstvu) in verjetno sem kakšno tudi izpustil. Moje mnenje je da ni Bog-a, da so samo BOŽJI ZAKONI. Če pa je Bog je pa gotovo ženskega spola.
ozkapot torek, 11.08.2009 ob 09:22
Odličen in moder sestavek g. Ošlak. Čeprav je modrost tega sveta pri Bogu norost, je prav človek, ki je iz norosti mrtve tradicije pogumno izstopil in je pripravljen ne glede na ceno, v svojem nadaljnem življenju živeti in oznanjati Resnico, živo pričevanje farizejem in zaslepljencem današnjega časa. Jaz pravim: "Bog, odpri jim oči, da bodo videli in doumeli in ušesa za poslušanje, da bodo lahko deležni te prečudovite Kristusove ljubezni, ki jo lahko razume in doživi le tisti, ki ji je dopustil vstopiti v svoje življenje in jo sprejeti v svoje srce.
In z veseljem se strinjam in še z večjim veseljem živim to svetopisemsko vrstico: "Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem."