Janša, paranoja, da o psu sploh ne govorimo

"Da ne bo še kdo spraševal, zakaj je prvi zadetek na iskalni pojem Janša na portalu You Tube iz pasjega sveta. Če ne verjamete, preverite. "

Novinarka Nataša Štefe v jutranjem programu RS (4. julija ob 7.37)

***

Naj bodo Slovenci hvaležni Bogu za samostojnost.

Franc Rode, nekdanji ljubljanski nadškof

***

Ja, tako je to. Še jutranje kave ne posrebaš, pa že ostaneš brez službe. No, službe ne izgubiš, ker piješ kavo, namesto da bi delal, ampak ker delaš, namesto da bi leno in molče srebal jutranjo kavo. V demokraciji. V demokraciji? No, v taki, kot trenutno vlada v Sloveniji. Navezujoč se na neko Mencingerjevo prispodobo, bi lahko rekli v putinovski demokraciji. Torej taki, ki ima sicer vzpostavljene formalne demokratične institucije, a dejansko deluje čez in onkraj njih: avtoritarno, grobo, arogantno.

Zadnji, a (žal) najbrž ne poslednji eksces v javnem RTV-servisu se je sicer na koncu dobro iztekel. Pod pritiskom grožnje serije odstopov je Vinko Vasle, ki je svoj čas Slavi Partlič pomagal Kmečki glas spreminjati v politično glasilo, kasneje se je trudil (na srečo za kratek čas) politično Mladino degradirati v nereflektirano, rumeno, senzacionalistično črno kroniko, ta čas pa javni radio aktivno spreminja v režimsko trobilo, odstopil od suspenza novinarke Štefetove. Zaenkrat. In upajmo, da trajno. Ne vem, kaj je Vasleta gnalo v zadnjo vlogo, a ta mu najmanj pristaja. Ali to dela samovoljno ali po nareku in pod pritiskom, je irelevantno. Vsekakor pa je ob vsem še najbolj mizerno, da ni imel niti toliko obraza in poguma, da bi svoj sporni suspenz pisno utemeljil, niti da bi izrek sam izročil novinarki. Prav tako ni imel korajže povedati, zakaj je ukrep umaknil, če ga je pred tem izrekel. Če kakšen Jančič ni nikoli ničesar razumel in se verjetno zdaj čudi, zakaj so ga "znogirali", če je delal, kar so rekli - še več, da so ga "znogirali" ravno zato, ker je delal, kar so rekli, in to prav tisti, ki so mu rekli, kaj naj dela - pa bi Vasle, ki je dovolj dolgo v medijih, moral vedeti, da v tem poslu ni brezobrestnih kreditov ter da se tovrstnih rabot preprosto ne pozabi, ne relativizira s "takšnimi časi". Nobeni časi ne opravičijo evforije in zlih dejanj pijanih zmagovalcev ter ne dajejo moralnih popustov. To Vinko, ki je bil svojčas tudi sam zlopamtilo, dobro ve: vse gre v "personalno mapo".

No, ne glede na vse to grobo kadrovsko lomastenje pa se zdi, da v obračunih ni čutiti tiste začetne oblastniške samozavesti. Vsega tega ne počno, ker bi čutili moč, ampak ker čutijo paniko, ker jih preganja paranoja. Zdi se, kot da gre vse narobe. Ne samo domači mediji in javnost, ampak tudi mednarodne inštitucije in tuji mediji vse pogosteje pišejo o tem putinovskem vzdušju: tudi formalne ocene stanja demokracije in položaja medijev se slabšajo. Vse več opozoril o nesprejemljivih metodah in namerah prihaja. Še gospodarski kazalci, na katere se rad sklicuje Janša, imajo madež - občutno povečano inflacijo, ki se je ne da več pojasniti zgolj z učinkom zamenjave valute. Zato je v zadnjem času spodletelo nekaj najbolj kričečih "manevrov". Ministra Simonitija so zalotili, da deli denar "naši Matici" po bratsko, sodišče mu je vrnilo suspendirano direktorico filmskega sklada nazaj na delovno mesto. Ministru za zdravje Bručanu "skladiščijo" umirajoče bolnike kar po bolnišničnih hodnikih. Še nedolgo tega so samozavestno ukinjali Kosovo protikorupcijsko komisijo, pripravljali obračun s Šoltesom, ki ima edino hipoteko v tem, da je Kardeljev vnuk, itd. Zdaj se sprenevedajoče umikajo: ne zato, ker bi se želeli, ampak ker se morajo, ker so si pol leta pred predsedovanjem EU prigarali imidž, ki si ga predsedujoča država preprosto ne more in ne sme privoščiti. In onkraj vseh teh drobnih in debelih nadležnosti obstaja še generalna hipoteka (za zdaj) nepojasnjene prisluškovalne afere. Ki ne bi, če bi se (oziroma ko se bo) resničnost navedb potrdila, nesla samo Janše, ampak celotno domoljubno fronto, ki stoji za njim. Zato zdaj iščejo načine, kako bi zadevo iz parlamentarnega preiskovalnega postopka in civilnih tožb (Janša proti Ropu) prenesli na tožilstvo, ker računajo, da je v sedanji sestavi oziroma predstavi dovolj "uravnoteženo", da bi obvarovalo omajan lik Janše domoljuba. In ta naloga ne bo lahka. Če ste bolj pozorno opazovali v teh dneh Janšo, ste lahko opazili, da ni več ne duha ne sluha o tisti povolilni evforiji in samozavesti. Obratno. Pred dnevi, ko je Janša s pomočjo odvetnice napovedoval, da bo tožil Ropa, pa da ga mogoče ne bo, pa da pravzaprav ne ve, kaj in kdaj, če sploh, bo, je deloval kot nekdo, ki ga zalotijo s spuščenimi hlačami, pa skuša pojasniti, da si je ravno jel prišiti gumb, ki mu za zdaj še ne manjka. Gre pa ena stvar Janši v teh dneh vendarle na roko. Potem, ko so na direktorsko mesto STA postavili pripadnico Janševe osebne garde, je ta izbrala urednička, ki nima nikakršne podpore kolektiva (zanj so glasovali 4 novinarji 95-članskega uredništva), ima pa zato toliko več lojalnosti do oblasti. Rezultati se že vidijo: STA se spreminja v najučinkovitejši čistilni servis v državi (glej članek na 3. strani).

V tej situaciji, ko se skuša levica pobrati in spodnesti desnico, desnica pa obstati in še naprej skakati po levici, bodo še kako pomembne prihodnje predsedniške volitve. Zato za levico sploh ni ključno vprašanje, kateri kandidat je boljši, ampak kateri je izvoljiv. In kot kaže (vse javnomnenjske ankete to enoznačno potrjujejo), je to Gaspari. Na dolgi rok morda oba, a pred volilci ni dolgega roka. Časa za pripravo in predstavitev kandidata javnosti in volilcem ni ostalo nič. Ko se bodo ljudje vrnili z dopusta, ko bodo otrokom zavili zvezke, uredili potrošniške kredite za jesensko garderobo in končno toliko stabilizirali, da bodo lahko sledili kampanji, bodo že volitve. In levica to zmago potrebuje; vseeno s kom.

V tem kontekstu je težko razumeti Pahorja in Socialne demokrate. Kot da jih ne zanima uspeh, ampak brezglavo prestižno forsiranje lastnega izbranca. Kot da ni dovolj, da je Pahor po mesecih nategovanja javnosti, svoje stranke in sebe dosegel, da je še komaj možno postaviti kandidata, ki bi se lahko kosal s Peterletom, zdaj forsira neizvoljivega kandidata. Kot da bi hotel sabotirati volitve in kaznovati svojo stranko, ker ga je prisilila izstopiti iz tekme in sporočiti: edino jaz sem bil alternativa desnici.

Menda je vse, ne samo bogaboječi Peterle in samovšečni Pahor, del božjega načrta. Kot pravi kardinal, tudi naša samostojnost. "Bogu naj bomo hvaležni za samostojnost," svari kardinal. In najbrž tudi demokracija in blagostanje, kolikor ju pač je in kakršna pač sta. Hkm. Nerodno. Namreč po tej logiki se imamo Bogu zahvaliti oziroma je kriv tudi za nesamostojnost, nedemokracijo, slabe gospodarske kazalce, zvišano inflacijo. Ni to neupravičeno kazanje na Boga? Vsega ne more biti kriv, mar ne? Ampak potem tudi ne more biti za vse pozitivno zaslužen. Vsaj kar se tiče svobode, samostojnosti, demokracije in podobnih zadev. Te so se v zgodovini začele reševati, ko so iz domene božjega prešle v sfero javne volje in hotenja. Ko ni bilo več samoumevno, da je treba dati Bogu, kar je božjega, in gospodarju, kar je gospodarjevega.