Odločili so nemški milijoni

Tatjana Tanackovič 

Če pri prodaji Mercatorja nekateri govorijo o milijardnem oškodovanju državnega premoženja, je država pri prodaji Splošne plovbe nedvomno iztržila bistveno več, kot je po ocenah poznavalcev vreden skoraj tridesetodstotni delež slovenskega ladjarja.
V državno malho je kapnilo kar 55,5 milijona evrov, čeprav je delež po oceni stroke vreden okoli 30 milijonov. Vrtoglavo vsoto je na včerajšnji dražbi ponudil nemški ladjar Peter Döhle, ki je že od nekdaj veljal za favorita, saj je prek Pomorske družbe že obvladoval Splošno plovbo. Vsekakor pa ni zanemarljivo, da mu je bila ves čas naklonjena tudi uprava Splošne plovbe in, kot kaže, tudi država.

Če je država na vrat na nos prodala Mercator že izbranima kupcema Istrabenzu in Pivovarni Laško, je pri Splošni plovbi ubrala drugačno taktiko. Prodajala je počasi in preudarno, objavila je razpis, kandidate pozvala k izboljšanju ponudb in posel zaključila z dražbo. Pri tem je zagotovo iztržila odlično ceno, saj je za delnico dobila kar trikrat več, kot je zanjo lani iztržila Banka Koper, ko je prodajala svoj delež v Splošni plovbi.

Vendar se pri vseh dogodkih, ki so se zvrstili v času prodaje, nizkih udarcih, žaljivih besedah in celo kazenskih ovadbah ni mogoče znebiti občutka, da je država (tako kot pri Mercatorju) tudi pri Splošni plovbi imela vnaprej izbranega kupca – nemškega ladjarja Petra Döhleja, ki je že dolga leta partner Splošne plovbe in za katerega nekateri trdijo, da je bil edini, ki ji je v kriznih časih pomagal. Zato mu nekateri pomorščaki zelo zaupajo, finančno pa je dovolj močan, da je uspel zadostiti vsem kriterijem, ki jih je pri prodaji postavljala država. Da je moral za Plovbo odšteti kar 15,5 milijona več od izklicne cene, je dosegla Luka Koper, ki je dražila do 55 milijonov, kolikor ji je pač dovoljevala bančna garancija. Potem se je morala vdati. Mercata, najbolj glasna zagovornica, da mora Splošna plovba ostati v slovenskih rokah, pa protestno sploh ni dražila.

Tako so se odločili, ker so menili, da je bila prodaja zrežirana v korist nemškega ladjarja. Prav tako pa Mercata od države ni imela nobenega zagotovila, da bi kot večinska lastnica sploh lahko vplivala na poslovanje Splošne plovbe, nadzorni svet in upravo. Čeprav je Mercata druga največja lastnica Splošne plovbe, v nadzornem svetu od lani nima niti enega svojega predstavnika, ker to omogoča statut. Če bi želeli statut spremeniti, bi potrebovali tudi podporo države. Ta pa jim do zdaj ni bila naklonjena.

Zato je morda res bolje, da je delež dobil nemški ladjar, ki je ob podpori naše države do zdaj že imel pomemben vpliv v družbi. Z njim bodo vode zagotovo bolj mirne, pa še država se bo znebila očitkov EU, da je premalo odprta za tuje naložbe. Glede na ponujeno ceno ima Nemec s Splošno plovbo zagotovo ambiciozne načrte, vprašanje pa je, ali bodo ti načrti dobri tudi za slovenske pomorščake in slovensko pomorstvo ali zgolj za nekatere posameznike.