Poglejmo si torej to osebno prizadetost. Turk je povedal, da je svoj resor branil, vendar ga je Šušteršič gladko preslišal, ignoriral. In potem je bil on osebno prizadet. In kaj naj bi s to informacijo počeli mi? Naj bi se nam minister, ki osebno trpi, zasmilil? Naj bi ga zdaj "razumeli", morda celo vzeli v bran vsi tisti, ki jim je od prvega dne ministrovanja, namesto da bi jim bil partner, zastopnik in glasni advokat v vladi - kajti zato ga zelo dobro plačujemo - napovedal vojno in namenjal le cinizme, od tega, da naj gredo na trg, do tega, da naj nehajo lenariti in ne pišejo šunda? Človek gre v politiko, ker ga mami moč, udriha s to močjo, kjer more, nato pa se fantki med sabo malo skregajo, in nenadoma bi bil rad le osebno prizadeti slehernik?
Naslednji korak: oglejmo si, kako in predvsem komu je Turk torej še koristen? Lastnim koristim? Ali resorju, ki se ga od vsega začetka enako boji kot ga sovraži, resorju, ki ga, podrejen in pohleven, ni znal ubraniti pred Šušteršičem, ki nima blage veze prav o ničemer? Šušteršič je namreč redkost celo v naših razmerah: resnično nima pojma o ničemer. Zato je idealen eksekutor.
Pojma nima o ekonomiji, ki jo bo z varčevanjem spravil na kolena, čeprav vsi vemo, da bo to sprožilo le še več nezaposlenosti, povečan pritisk na socialne transferje in pokojninsko blagajno, nadaljnje upadanje potrošnje in zmanjševanje davčnih prilivov. Tega se sploh ne trudi skrivati, na vprašanje, kako je določil reze, pravi, da so pač šli po postavkah in pogledali, kje bi kaj vzeli. Halo? Ali je gospod minister šestletnik, ki ugiba, kje bi sunil liziko? Ali mu doslej še ni prišlo na uho, da finančna politika ni kraja iz nezavarovanih žepov, ampak najskrbnejša analiza stanja resorjev, njihovih razvojnih potencialov in ogroženosti, je določanje prioritet in, ob varčevanju, do zadnje podrobnosti izdelana analiza posledic, podprta z izhodno strategijo in časovnico do takrat, ko jih bo mogoče ponovno zagnati v polni meri? Namesto tega nam ta neznosni omlednik ponuja infantilne razlage tipa "tako bomo dokazali, da smo kredibilni" (ata Bruselj, prosim, imej me rad, pa ti bom tudi Slovenijo spremenil v Grčijo in ti jo prodal za tri groše!), ali pa ti otresa slaboumne cinizme o tem, da bo mož ženi pač kupil malo dražji časopis ali šopek. Nas ima za idiote ali pa res ne razume, da ne gre za ženin šopek, zavit v cajteng, ampak za uničevanje zasebnega sektorja, tistega, ki ga sicer vsi v tej vladi tako radi dajejo za vzor, kadar skušajo disciplinirati javni sektor?
Zelo možno je, da v resnici ne razume, kajti Šušteršič ne premore niti osnov sociološkega znanja, ne razume temeljnega delovanja družbe in je socialni avtist, ki ne zmore minimalne identifikacije z revnimi. Še pomena šol ne razume, tega več kot 3500 let starega nepreseženega institucionalnega okvira prenašanja znanja, ki družbi omogoča obstanek in razvoj. Šola je malega Janezka naredila za velikega Janeza, univerzitetnega učitelja in ministra, zdaj ta Janez uničuje sistem, ki ga je lepo hranil in ga katapultiral na položaj moči, ki mu je zavrtel glavo do mere, da je podoben Maryl Streep v filmu Smrt ji lepo pristoji (preveč zahtevna kulturna referenca za naše ministre?). Ko bo potopil državo, bo odšel nazaj na univerzo, kjer ga služba čaka - tako so si pač uredili gospodje profesorji politiki.
Janez Šušteršič ne razume pojma demokracije. Po njegovem to pomeni, da politiki lažejo sindikatom, na skrivaj delajo, kar hočejo, holdinge, slabe banke itn., časopisi pa pišejo o ponudbi rož. To kazahstansko predstavo o demokraciji si seveda deli z Janšo: ta je študente v soboto pozval, naj namesto na dopust odidejo demonstrirat - v podporo vladni politiki. Tako naj bi si zagotovili prihodnost. Kar drži, vsi Janševi podporniki so prej ali slej nagrajeni.
Šušteršič ne razume niti abecede prava: ves čas producira zakone, ki so pravni zmazki, in s tem spodjeda same temelje države kot varuhinje zakonitosti.
Šušteršič je kulturno nepismen. Gotovo se mu zdi izvrstno, da je Janša mlade pozval, naj se odrečejo obisku gledališča. (Sama na ta način ne bosta veliko prihranila. Tam ju še nikoli ni bilo.) S "še koristnim" Turkom kanijo torej uničiti celo javne glasbene šole. Slovenija postaja država, kjer si politikanti drznejo metati vstran nadarjenost, ki pač ni privilegij sinčkov bogatih ministrov. Švedski predsednik vlade Carlsson je pred leti dejal, da si Švedska ne more privoščiti diskriminacije, ker ni dovolj bogata, da bi smela zavreči nadarjenost depriviligirane populacije. Slovenija je očitno bogatejša od Švedske, ima se za Savdske emirate in si to lahko privošči.
In končno: Šušteršič ne razume niti nečesa tako preprostega, kot je pomen športa za otroški razvoj. Podražil bo dostop do igrišč in otrokom odvzel veselje, zdravje, polet.
Izobraženi mladi Slovenci se množično izseljujejo. Turku se to ne zdi problem, to je svoboden pretok ljudi, naši odidejo, tujci pridejo. (Kako lepo je, ko član SDS odvrže ksenofobnost! In kako strašno, ko minister za znanost ne razume pomena bega možganov.)
Šušteršič torej verjame, da bo Slovenija izšla iz krize tako, da znižamo znanje, poslabšamo zdravje otrok, umetnost pustimo izumreti, znanstveniki pa naj kopljejo jarke ali odidejo iz države. Ni vzel zdravstvu (k sreči imamo premierjevo ženo!), ni vzel vojski, ne policiji, Sova že spet nevarno dviguje glavo, oboje bo morda še potreboval, kajne, če ljudstvo ne bo pridno?
Kot vedno: veliki Vodja je izpraznjeno mesto, ki ga zasedejo čudaki, vedno, skozi vso zgodovino. Realne jih naredijo šele tisti, ki svoje pogrizene nohte zdravijo v njihovi senci. Tako se sesuvajo države. Ker so vedno na voljo ubogljivi izvajalci, grobarji.
