Petra Kerčmar: Jure Brankovič je iz zapisnikov sej vlad in javno objavljenih informacij sestavil seznam vsaj stotih funkcionarjev, uradnikov in nadzornikov, ki jih je sedanja vlada zamenjala v manj kot treh mesecih. Matjaž Tanko: To pa je za kar tretjino več, kot jih je v enakem obdobju zamenjala Pahorjeva vlada, ki ji je takrat Janša očital rdeči in oranžni kadrovski cunami.

*** 24 ur Pop TV (7. maja 2012) ***

Fantje, ki so pri viru, imajo globok odpor do fantov, ki bi se k viru želeli posesti. Ta odpor si delijo s fanti, ki sedijo ob omenjenih fantih, in tako naprej…

*** Bertolt Brecht je vedel, zakaj so zamenjave potrebne ***

"Prav zaradi resnosti situacije, ki ni zgolj ekonomska, v soboško škofijo prihajajo sestre klarise, ki živijo v strogi klavzuri in uboštvu. V molitvi bodo noč in dan prosile Boga za vse nas, ki smo Cerkev, za odpuščanje grehov in naše spreobrnjenje. Ta samostan bi lahko imenovali kar duhovna ambulanta soboške škofije."

*** Cerkev je našla pot za rešitev dolžniške krize (Delo, 7. maja 2012) ***

Evo, pa smo dočakali premierjevo prvo pot. Ni pot v Canosso, se pravi na Dunaj, ampak k Merklovi v Berlin. Ta ima za take "ungezogene Kerle", kot sta Sanader in Janša, veliko posluha. Ker ju podpira, res ni malenkostna. Malo prevelika doza avtoritarnosti, dve, tri številke predolgi prsti, netransparentnost, pravna ignoranca… No, to sicer niso lepe čednosti, a sta vsaj naša, se pravi njena. Merklova ima srečo, da sta bivši hrvaški in aktualni slovenski premier premajhni marki v evropskem prostoru, da bi se nemška javnost vprašala, koga to podpira nemška kanclerka in, posredno, koga podpira Nemčija. Namreč, če bi dovolj poznali priložnosti v podalpski prijateljski deželi, bi ji verjetno svetovali, naj slovenskega premierja dobronamerno poduči, da pot v Berlin vodi preko Dunaja. Ne z obiskom pri kanclerju Feymannu, ampak pri sodnici Zöllnerjevi. Zagotovo mu verjame, da je poštenjak. Vsaj tak kot Sanader, če ne še večji. A ravno zato bi se ji moralo zdeti nenavadno, da ne izkoristi priložnosti, da na sodišču s temeljitim pričanjem opere sum s sebe in druščine, ki je pod hipoteko, da so jo Finci nekorektno posiljevali z denarjem. Res je sicer, da se mu je vabilo na obravnavo prekrivalo s podaljšanim dopustom, ki ga je izkoristil, preden mu vlada vzame drugi maj, in takšno priložnost je res škoda zamuditi. Si pa bo kdo neutemeljeno mislil, da se izogiba sodišču iz nelagodnosti. Pač tako, kot včasih človek dobi napačen občutek, da se izogiba soočenju z domnevnimi fakti iz obremenilnih knjig Šurca, Zgage in drugih avtorjev, ki mu podtikajo res hude obtožbe na račun trgovine z orožjem. No, morda so krivi tudi mediji, ki so, namesto da bi našemu premierju pomagali in mu nenehno zastavljali neprijetna vprašanja o trgovini z orožjem ter mu tako omogočili učinkovito obrambo, proti njemu očitno organizirali zaroto molka. Nobene tematizacije knjige Šurca in Zgage, nobenih neprijetnih vprašanj, ki bi mu omogočila, da temeljito in dokončno zavrne vse neutemeljene očitke, ne zastavljajo.

A kakor koli. Morda pa bo Merklova premierju povedala vsaj to, da je doktrina Merkozy mrtva, da je bilo dovolj brezciljnega zategovanja pasu in šparanja. Navsezadnje bi se moral premier učiti pri slovenski RKC, ki je ugotovila, da samo varčevanje ni dovolj, zato je izropani cerkveni blagajni ter upnikom poslala na pomoč sestre klarise, redovnice, ki so revne kot cerkvene miši, vendar slabe finančne kondicije ne bodo zdravile s zategovanjem pasu, pač pa z molitvijo. Spodbudno. Problem je samo v tem, da askeza klaris ne bo prinesla nobenega ekstra dohodka, s katerim bi poplačali opetnajstene upnike. Dobro, stvari vendarle gredo v pravo smer. Ker so se slovenski škofje odločili, da Zvona Ena in Dva ter vseh preostalih lumparij ne bodo obešali na veliki zvon, se je oglasil Vatikan in izrekel nekaj radikalnih suspenzov. A tudi to ne bo vrnilo ukradenega denarja, kajti Vatikan nič ne da, raje kaj vzame. Zato bi morala slovenska škofovska konferenca proaktivno reševati zaplet ter začeti dejavnosti, ki prinašajo dobiček. T2 so zavozili, zato ne morejo več služiti s pornografijo. Morda bi se lahko vključili v mariborski projekt stoletja. V EPK. Denimo s flagelantskimi procesijami, kot v srednjem veku. Si predstavljate procesijo od betnavskega gradu do frančiškanske cerkve v središču Maribora? Kolona škofov, vsak s svojo gajžlo, vsak s hrbtom, polnim grehov. Nadškof vodi spokorniško procesijo in zakriči "Superbia!", spokorniki pa krepko mahnejo z gajžlo čez hrbet. V bolečini naredijo nekaj korakov naprej. Potem sledijo Avaritia!, pa Luxoria!, pa Ira!, pa Gula!, Invidia! in koncu Acedia! in vsakič krepko odmerjen udarec. Po vsakem sedmercu dobijo nekaj minut mirnega hoda, potem pa spokorno vajo ponovijo tolikokrat, da pridejo do cilja. Pravijo, da ima EPK sorazmerno malo publike. Razni pasijonski scenokazi ali žive jaslice ne nesejo več, ker jih ima že vsaka fara. Flagelantske procesije pa v Evropi ne vidite kar tako in gotovo bi pritegnila množico. Domačo in tujo. Še večja bi bila množica, če bi v procesijo vključili še vodilne politike. Za vsakega se najde primeren greh za pokoro. Marsikateremu pridičijo kar vsi našteti grehi. Prepričan sem, da bi si kulturna Evropa mariborski EPK zapomnila vsaj tako kot graški svinjski mehur (Kunsthaus). "Aja, Maribor, to je tam, kjer se škofi in politiki javno šeškajo za svoje grehe!" Res vredno spomina. Ljudje bi kupovali vstopnice, kupovali bi gajžle z imeni grešnih kardinalov, škofov, ministrov, premierjev. Seveda ne gre pozabiti tudi opozicije, ki je vse bolj izrinjena iz javnega življenja. Še zlasti zdaj, ko hoče vladajoča koalicija v že v prvih treh mesecih počistiti vse, kar spominja na prejšnjo legislaturo.

Če so novinarji prav šteli, je prišlo že do vsaj 100 velikih menjav. V vseh sferah. Menjujejo direktorje direktoratov, ukinjajo urade, menjujejo nadzornike v državnih podjetjih, bankah. A to je menda šele prva runda. Zdaj prihajajo na vrsto direktorji državnih podjetjih.

A tako pač je. Ni kaj stokati. Smili se mi edino Gregor Virant. Poštenjak, kakršen je, seveda nasprotuje temu kadrovskemu lomastenju. Saj se spomnite, kako je svečano obljubil, ko so dosegli soglasje o koaliciji, da se bodo kadrovske odločitve glede podjetij v državni lasti sprejemale soglasno. Tako je zagotovil, da bo njegova lista nadzirala, ali se imenovanja in tudi razrešitve izvajajo po kriterijih kompetentnosti in ne morebiti po političnih kriterijih. "Če bo kakšna stranka poskušala izvajati kadrovske čistke, ne bo šlo, ker obstaja ta varovalka," je kategorično poudaril. In kaj mu zdaj preostane drugega, kot da drži besedo in se strinja z vsemi, tudi najbolj političnimi menjavami. Pač, odločitev mora biti soglasna.